Od nezadržnem približevanju enega največjih športnih praznikov v Sloveniji, ko se bo v dolini pod Poncami spet zbralo na tisoče slovenskih navijačev, ki bodo stiskali pesti za naše orle, ne moremo mimo spornega rekorda, ki ga je na velikanki bratov Gorišek na lanski ekipni tekmi dosegel Kamil Stoch.
Najboljši skakalec aktualne sezone, ki si je še pred začetkom tekmovanja v Planici (22. - 25. marec) zagotovil drugi veliki kristalni globus, je v finalni seriji ekipne tekme poletel 251,5 metra in z zadnjico očitno podrsal po tleh.
O tem ni bilo praktično nobenega dvoma, saj je imel skakalec moker dres, a so sodniki presodili drugače in ob negodovanju športne javnosti, novinarjev in celo nekaterih funkcionarjev na Mednarodni smučarski zvezi (Fis) dosežek priznali.
Stochov rekord je še vedno uradno zabeležen kot najdaljši polet v zgodovini Planice. Tisti dan, 25. marca 2017, je skoraj 30.000 gledalcev videlo kar tri planiške rekorde. Najprej je Norvežan Robert Johansson poletel 250 m, a ga je nato za meter preskočil Avstrijec Stefan Kraft (251 m), ki se je prav tako nevarno približal tlom.
Medtem ko je bil Kraftov polet čist kot solza, tega za Stocha ne moremo trditi. Če bi se izrazili po nogometno, je bil Stochov rekord dosežen "iz prepovedanega položaja".
Podoba mi się film KAMIL STOCH 251,5m - REKORD POLSKI! - PLANICA 2017 (SD) w @YouTube – https://t.co/WN8ePlT8DD
— Daniel Makuch (@daniel_makuch) March 25, 2017
Zadnji svetovni rekord je bil v Planici dosežen leta 2005, takrat je 239 metrov poletel Norvežan Björn Einar Romören. Od takrat so rekordi padali izključno v Vikersundu, začenši s sezono 2011, ko je Romörenov rojak Johan Remen Evensen poletel 243 metrov. Aktualni svetovni rekorder je Kraft, ki je lani v norveškem Vikersundu pristal pri 253,5 metra. O možnosti, da bi tudi v Planici videli še kakšen svetovni rekord, je nedavno za naš medij spregovoril strokovnjak Miran Tepeš.
"V zelo ugodnih razmerah in z dovolj nizkega naleta je rekord mogoč. Če je nalet previsok, je višina leta previsoka, kot pristanka pa prehud, zato lahko pride do poškodb. Če letalec leti dovolj nizko, ima dobre pogoje v drugem delu leta in hitrost pri doskoku ni previsoka, potem je tudi to mogoče. V Vikersundu je nadmorska višina 100 metrov ali manj, posledično je zrak gostejši in tekmovalci lahko skačejo z manjšo hitrostjo. Ker je hitrost manjša, sta tudi hitrost in sila pri pristanku manjši. To je edina razlika. Velikost skakalnice je enaka. Če je v Planici močan vzgornik v spodnjem delu leta, tam nekje od 180 do 250 metrov, pa se to izravna. Skakalca potemtakem ustavlja in dviguje, kar pomeni, da lahko mehkeje pristane. Sila pri pristanku vzdrži, ampak samo v primeru zelo ugodnih razmer," je pojasnil oče Jurija Tepeša.
Letos se bo program v Planici začel 21. marca, ko bo od 10. do 11. ure zjutraj na sporedu preizkus skakalnice. Tekmovalci bodo dan kasneje opravili prve treninge, ob 11. uri jih že čakajo kvalifikacije.
Planica 2018, program:
SREDA, 21. marca:
med 10.00 in 11.00 preizkus letalnice
ČETRTEK, 22. marca:
09.00 trening 1
10.00 trening 2
11.00 kvalifikacije
12.00 zabavni program - BQL
14.00 zaključek programa v Planici
18.00 zabavni program v Ratečah
19.30 otvoritvena slovesnost v Ratečah
PETEK, 23. marca:
14.00 poskusna serija
15.00 prva serija, posamična tekma finalna serija
17.00 podelitev nagrad
17.00 zabavni program, Gadi
18.30 zaključek programa v Planici
SOBOTA, 24. marca:
08.30 Avseniki v Planici
09.00 poskusna serija
10.00 prva serija, ekipna tekma finalna serija
12.00 podelitev nagrad
12.30 zabavni program na odru, Hamo & Tribute 2 Love
15.00 zaključek programa v Planici
18.00 Open Air Planica, Kranjska Gora
20.00 podelitev startnih številk in koncert
NEDELJA, 25. marca:
09.00 poskusna serija
10.00 prva serija, posamična tekma finalna serija
12.00 podelitev nagrad
12.30 zabavni program, CoverLover
15.00 zaključek programa v Planici
Se pravi, da dokler se velikanka ne predela, da bo krivulja zdržala sile v okviru človeka in njegovih sposobnosti, rekord v Planici ni realnost, temveč zgolj iluzija ter pobožna želja večine spremljevalcev planiških poletov.
Prav gotovo, da če bi rekordno daljavo dosegel na enak način Slovenec ne bi bil priznanrekord.Da gre za čudne odločitve dokazuje da je zvišanje zaleta po strokovnih odločitvah rezervirano, prav tako čakanje na primeren trenutek za dovoljenje za skok.Vse skupaj… ...prikaži več so mučke, bolje da sami sebi organiziramo tekmovanje na velikanki brez botrov, tistih bolj papeških od papeža.
No, lepo, da so nam priznali, da Slovenija ne bo več videla skakalnega rekorda, dokler velikanke ne preselimo v Portorož.