Novinarji osumljeni mednarodnega terorizma

Venezuelske varnostne sile so v petek zvečer v prestolnici Caracas na protivladnih protestih prijele najmanj 41 ljudi, med njimi osem tujcev, tudi tuje novinarje, potem ko so skušale z vodnimi topovi in solzivcem razgnati protestnike. Protestniki, večina je študentov, so se odzvali z barikadami in metanjem kamenja in molotovk.

"V posebni operaciji je nacionalna garda na Altamiri aretirala 41 protestnikov, med njimi osem tujcev, ki so osumljeni mednarodnega terorizma," je skopo poročala venezuelska državna televizija VTV.

Po udarcih ameriškega novinarja izpustili

Novinarski sindikat je prek družabnega omrežja Twitter sporočil, da sta bila med prijetimi tudi italijanska fotografinja Francesca Commissari, ki dela za lokalni dnevnik El Nacional, in novinar ameriškega Miami Heralda Andrew Rosati. Slednjega so oblasti po pol ure, potem ko so ga pripadniki nacionalne garde udarili v glavo in trebuh, izpustili, je še sporočil sindikat.

Venezuelske oblasti dogodka niso potrdile, prav tako pa niso sporočile podrobnosti glede aretacije tujcev med petkovimi protesti blizu trga Altamira v bogati četrti prestolnice Chacao, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V treh tednih 18 mrtvih

Po uradnih podatkih je v treh tednih protivladnih protestov umrlo 18 ljudi. Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je proteste, ki so se začeli 4. februarja, označil za zaroto, v ozadju katere je Washington. Maduro vztraja, da so se skrajni opozicijski voditelji pridružili študentom, ki protestirajo zaradi visoke inflacije in pomanjkanja dobrin, njihov glavni cilj pa je po njegovi oceni spodnesti njegovo vlado, ki je na oblasti nekaj manj kot leto dni.

Ker ni znakov, da bo politična kriza v državi pojenjala, je Washington pozval Maduro, naj se sestane s protestniki. "Potrebno je začeti dialog, združiti ljudi in začeti reševati njihove težave," je v petek dejal ameriški državni sekretar John Kerry, ki je ob tem pozval, da se je potrebno izogniti aretacijam in nasilju na ulicah.

V soboto novi protesti

Ameriški kongres je obsodil nasilje nad protivladnimi protestniki in pozval sprte strani k dialogu, ameriškega predsednika Baracka Obamo pa je pozval, naj uvede sankcije proti odgovornim za nasilje nad protestniki.

Za danes so napovedani novi protesti, ki bodo med drugim namenjeni zahtevam po izpustitvi aretiranega opozicijskega voditelja Leopolda Lopeza, ki mu zaradi vzpodbujanja protestov grozi deset let zapora, in tudi drugih političnih zapornikov. Protestniki bodo spet zahtevali tudi odločnejše ukrepe proti kriminalu, visoki inflaciji, korupciji in pomanjkanju, ki je zajelo to z nafto bogato državo. Maduro je minulo sredo sklical nacionalno mirovno konferenco, na kateri naj bi iskali dogovor o prekinitvi protestov, večji del opozicije pa je pogovore bojkotiral.