Prihodnji teden bo minilo 50 let, od kar je ikonični ameriški predsednik John F. Kennedy v enem od svojih najodmevnejših govorov dejal "Ich bin en Berliner" (prev. "Sem Berlinčan"). V vihri hladne vojne je Kennedy z govorom podprl takratno Zahodno Nemčijo slabi dve leti po postavitvi Berlinskega zidu, ZDA pa so se znova zavihtele na prvo mesto med svetovnimi velesilami.
Za jedrsko razorožitev
Več tisoč Berlinčanov bo spremljalo, ali bo Obama z današnjim govorom lahko stopil v čevlje JFK. Skupno njunima govoroma je senca hladne vojne.
Obama naj bi predlagal zmanjšanje števila nameščenih strateških jedrskih konic za tretjino in zmanjšanje taktičnega jedrskega orožja v Evropi.
"Skušali bomo izpogajati ta zmanjšanja z Rusijo, da bi se premaknili s pozicije iz časov hladne vojne. Obama bo tudi izrazil cilj zmanjšanja ameriškega in ruskega taktičnega jedrskega orožja v Evropi in obljubil, da bo skupaj z zaveznicami iz Nata oblikoval predloge o sporazumih z Rusijo, s katerimi bi ta cilj dosegli," je dejal neimenovani ameriški uradnik.
V govoru naj bi Obama spomnil Zahod na njegovo odgovornost do sveta.
Govor pred Brandenburškimi vrati bo osrednji del današnjega obiska Obame v Nemčiji. Sicer ga čakajo številni pogovori. "Poskušali bomo izpogajati ta zmanjšanja z Rusijo, da bi se premaknili s pozicije iz časov hladne vojne. Obama bo tudi izrazil cilj zmanjšanja ameriškega in ruskega taktičnega jedrskega orožja v Evropi in obljubil, da bo skupaj z zaveznicami iz Nata oblikoval predloge o sporazumih z Rusijo, s katerimi bi ta cilj dosegli," je dejal neimenovani ameriški uradnik.
