"Odstop od sistematičnega nadzora ne pomeni, da ne bo kolon"

Državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Boštjan Šefic je na tiskovni konferenci, ki se je začela nekaj minut po zaključku sestanka v Bruslju, na katerem so razpravljali o razmerah v posameznih državah po uveljavitvi uredbe o sistematičnem preverjanju vseh potnikov, dejal, da Slovenija temeljito opravlja naloge varovanja meje in bo tako nadaljevala tudi v prihodnje. Še enkrat je poudaril, da je Slovenija v času pripravljanja uredbe opozarjala na nesorazmernost ukrepa, ki bo v praksi privedel do dolgih čakalnih vrst, kar se je prejšnji konec tedna tudi pokazalo.

Po nekaterih ocenah so se čakalne dobe povečale od 3- do 4-krat, na nekaterih prehodih celo več. Za desetkrat se je povečalo tudi število preverjenih oseb.  Uveljavitev uredbe je padla v čas, ko je na evropskih cestah in mejnih prehodih obremenitev velika. "S tega vidika je to nekoliko neugoden čas, po drugi strani pa je to mogoče dobro, ker so se takoj pokazale slabosti," je ocenil Šefic. 

Evropska komisija je na podlagi informacij, ki jih je pridobila, ocenila, da gre za nekatere začetne težave pri implementaciji uredbe, ki se bodo poskušale odpraviti. Obljubila je revizijio schengenskega praktičnega priročnika, v katerega bodo vključene smernice za izvajanje določb te uredbe.  

Slovenija je izpostavila nujnost oblikovanja enotnih izhodišč za odstop od sistematične kontrole, pri čemer je treba zelo jasno opredeliti, kdaj se lahko odstopi od sistematične kontrole, in da je treba vzpostaviti skupno prakso izdelovanja ocene tveganja. To morajo države pripraviti za vsak mejni prehod posebej. 

Ukrepali bodo glede na razmere

"Na določenih mejnih prehodih bomo v kritičnih obdobjih, če bo ocena tveganja pokazala, da je to potrebno, začasno odstopili od sistematičnega preverjanja vseh potnikov. Sistematično bomo preverjali tiste potnike, pri katerih bodo prepoznani kazalniki tveganja. Ob intervalih redkega prometa bo slovenska policija še naprej izvajala sistematično kontrolo vseh potnikov," je poudaril Šefic. 

Slovenija je tako v Bruselj že poslala notifikacijo, s katero je najavila možnost odstopa od sistema nadzora tam, kjer bodo ocene tveganja pokazale to potrebo. Hrvaška je odstopila od sistematičnega nadzora, je povedal Šefic in dodal, da je Slovenija pripravljena na povečan promet na mejah. "Mislim, da ni razloga, da ne bi pravočasno ukrepali v smeri, da bi bile čakalne dobe obvladljive," je poudaril sekretar. Ob tem je spomnil, da so ob takih praznikih vedno bile čakalne dobe. "Odstop od sistematičnega nadzora ne pomeni, da ne bo kolon," je jasno povedal Šefic.

Slovenija se bo podobno kot pretekli konec tedna in ta, ki je pred nami, obnašala tudi v času turistične sezone, ko je vsako leto na slovenskih cestah povečan promet. Ob tem je Šefic spet poudaril, da ne moremo pričakovati, da bodo čakalne dobe v tem času nič minut, saj niti pred uveljavitvijo uredbe ni bilo tako. 

Komisar: V prihodnje ne bo več težav

Evropski komisar za migracije, notranje zadeve in državljanstvo Dimitris Avramopulos je dejal, da so v stalnem stiku z državami, ki so se pretekli konec tedna soočale s težavami na meji.  Prepričan je, da v prihodnje ne bo več prihajalo do težav.

"Seznanjen sem z razmerami na slovenskih in hrvaški meji. V stiku smo z obema državama. Prepričan sem, da v prihodnje tu ne bo težav," je dejal Avramopulos. Ob tem pa je poudaril pomen dialoga med sosednjimi državami. "Bolje je, ko se sosednje države pogovarjajo med seboj. Dialog prinaša pozitivne spremembe za vse," je pripomnil komisar.  

Nov val že v petek

Že v četrtek, še bolj pa v petek na Darsu pričakujejo povečano število vozil predvsem iz smeri Avstrije proti Hrvaški, v ponedeljek pa v obratni smeri. "Konec tedna pred velikonočnimi prazniki se vsako leto zgodi prva večja selitev turistov proti morju. V tem času se število vozil s tujo registracijo poveča približno od 15 do 20 odstotkov," pravijo na Darsu. 

Treba je razmišljati o dolgoročnih rešitvah

"Kratkoročne rešitve so takšne, kot so predvidene v spremembi zakonika, torej, da se po oceni tveganja lahko začasno ne izvaja sistematični pregled vseh potnikov. Kot sem razumel, je policija naredila oceno tveganja in jo verjetno, glede na to, da ni bilo nobenih komentarjev iz Bruslja, lahko uporabi tudi za čas prihajajočih praznikov," o trenutnih razmerah pravi Dragan Barbutovski, svetovalec za zadeve EU in ustanovitelj "Evropa misli/Think Europe". Ostale rešitve so bolj dolgoročne narave. 

"Slovenija je podala izjavo, v kateri je opozorila na nesorazmernost ukrepa. Zelo me preseneča, da ni prišlo do skupne izjave Hrvaške in Slovenije, saj imamo isti problem na isti meji, ki ga moramo skupaj reševati," je komentiral odziv obeh držav. V pogajanjih z Evropsko komisijo bi bili v okviru koalicije enakomislečih držav močnejši in prav oblikovanje takšne koalicije skupaj s Hrvaško, Poljsko, Finsko, Madžarsko in drugimi državami, ki so imele težave, sam vidi kot nujno.  

Kaj se bo zgodilo konec tedna?

"Mislim, da bo treba biti pragmatičen. Največji problem prihajajočega vikenda vidim v obratni smeri. Kolone bodo na Hrvaškem. Ta vikend so ljudje odhajali iz Evropske unije, zdaj pa bodo prihajali. Težava zna biti večja, ker bomo morali mi opraviti domačo nalogo, da ne bomo v evropski prostor oz. schengen spustili ljudi, ki so potencialno na nekih seznamih," o prihajajočem koncu tedna pravi Barbutovski. Število ljudi, ki bodo prečkali našo državo, bo zagotovo veliko, zato sam ne vidi druge možnosti kot to, da se ne izvaja sistematičen pregled vseh potnikov. 

Odločiti se bo treba, kaj bi radi

Opozarja, da se je treba navaditi, da se bodo na zunanjih schengenskih ali na zunanjih evropskih mejah izvajali določeni ukrepi. "Evropejci smo malo shizofreni v tej svoji ideji, da bi po eni strani imeli odprte meje, prost pretok ljudi, nič čakalnih dob. Po drugi strani pa je raziskava evropskega parlamenta iz lanskega leta pokazala, kakšna so pričakovanja evropskih državljanov glede zaščite zunanje meje," pove Barbutovski.

Rezultati omenjene raziskave so pokazali, da 61 odstotkov prebivalcev EU meni, da ta ni učinkovita pri nadzoru zunanje meje, 71 odstotkov pa jih istočasno zahteva, naj EU naredi nekaj več. Pri vprašanju, ki se je nanašalo na boj proti terorizmu, je na tretjem mestu med ukrepi okrepljen nadzor na zunanjih mejah (39 odstotkov sodelujočih). 

"Moramo se odločiti, kaj bi radi. Vem, da je zelo tanka linija med prostim pretokom, svobodo, državljanskimi pravicami. Naj spomnim, ukrep je začel veljati na dan, ko je prišlo v Stockholmu do terorističnega napada. To je realnost," je povedal. Poudaril je, da je treba najti neko ravnotežje. 

"Argumenti so dobri, treba jih je uporabiti"

Argumenti, ki jih ima Slovenija, so po njegovem mnenju dobri in tehtni. Poskrbeti je treba, da bo pravilnik o izvajanju upošteval te specifike, saj se bodo tako mogoče kakšne zadeve razrahljale. Naslednji korak je po njegovem sprememba uredbe, kar pa je dolgotrajen proces. Ostane še vprašanje, kako bodo reagirale druge države članice, ki jim je bilo v interesu, da je zakonik tak, kot je.

Barbutovski izpostavi štiri argumente, ki jih Slovenija lahko predstavi v Bruslju in ki bi lahko vodili v spremembe. Kot prvega navaja dejstvo, da je ukrep nesorazmeren. Drugi je škoda, ki nastaja gospodarstvu, tretji pa dejansko stanje, kot je bilo na mejnih prehodih minuli konec tedna. Četrti pa je povsem kadrovski. "Omejeni smo. Imamo toliko policistov, kot jih imamo, ne moremo pa vseh dati na južno mejo," je izpostavil očitno. Hkrati je opozoril tudi na infrastrukturo na mejnih prehodih, ki niso zgrajeni tako, da bi namesto petih vstopnih kolon lahko imeli deset kolon. 

"Argumenti so dobri in Slovenija bi jih morala uporabiti, da bo prepričala Evropsko komisijo pri tem pravilniku o izvajanju, ampak samo, če bo delala skupaj z drugimi državami članicami, ker smo tako močnejši," je še enkrat poudaril.

dezurni@zurnal24.si