V nadaljevanju preberite
- 84 % sodelujočih mladih doma odpadke vsaj delno ločuje.
- Medtem ko mladi poznajo KEMS, jih večina ne ve, kako pravilno to embalažo odložiti.
- Krožno gospodarstvo je še vedno premalo poznano.
- Skoraj 60 % mladih bi sodelovalo v kavcijskem sistemu.
V okviru projekta Embalaža in jaz – šola brez odpadkov so v programu Ekošola izvedli raziskavo o odnosu mladih do embalaže, ločevanja odpadkov, krožnega gospodarstva in trajnostnih potrošniških navad. Sodelovalo je 3.368 osnovnošolcev in srednješolcev. Iz rezultatov je razvidno, da imajo mladi že razvite številne okoljsko odgovorne navade, vendar pa na nekaterih področjih potrebujejo več konkretnega znanja.
84 % sodelujočih je navedlo, da doma odpadke vsaj delno ločujejo. Med najpogosteje ločeno zbranimi odpadki so papir in karton, biološki odpadki, steklo ter plastična in kovinska embalaža. Pokazal se je zanimiv razkorak med prepričanjem mladih, da odpadke ločujejo pravilno, in njihovim dejanskim poznavanjem pravilnega ločevanja posameznih vrst embalaže.
Ravnanje s KEMS slabše od prepričanja
S kratico KEMS označujemo kartonsko embalažo za mleko, sokove in druga tekoča živila. 73 % mladih je odgovorilo, da vedo, kaj pomeni KEMS, precej slabše pa je njihovo poznavanje sestave in pravilnega ravnanja s to embalažo. 59 % sodelujičih meni, da KEMS vedno ali večinoma pravilno ločuje, a samo 35 % jih pravilno ve, kam je treba to embalažo odložiti.
Skoraj tretjina sodelujočih meni, da KEMS sodi med papir in karton. Čeprav je pomemben del KEMS izdelan iz papirnih vlaken, gre za večslojno embalažo, ki vsebuje tudi druge materiale, zato je pomembno, da mladi razumejo njeno sestavo in pot recikliranja.
Krožno gospodarstvo še vedno premalo poznano
Le 15 % sodelujočih meni, da približno vedo, kaj pomeni pojem krožno gospodarstvo, medtem ko jih 50 % izraza še ni slišalo. Ko so med ponujenimi odgovori izbirali pravilen opis krožnega gospodarstva, ga je prepoznalo 43 % sodelujočih.
Mladi posamezne prakse krožnega gospodarstva (ponovna uporaba, popravila, izmenjava in recikliranje) pogosto že poznajo, ne povezujejo pa jih vedno s samim pojmom krožnega gospodarstva.
Cena vpliva na izbiro
Raziskava je pokazala, da je samo 20 % sodelujočih pri izbiri izdelkov pogosto ali vedno pozornih na embalažo, več kot polovica pa redko ali nikoli. Polovica sodelujočih bi med dvema podobnima izdelkoma izbrala tistega z manjšim vplivom na okolje, vendar je pri večini pomemben pogoj, da je cena primerljiva.
Skoraj 60 % mladih za kavcijski sistem
Če bi ob nakupu izdelka plačali kavcijo in jo ob vračilu embalaže dobili nazaj, bi 59 % sodelujočih embalažo vračalo skoraj vedno oziroma večinoma. Najpomembnejši dejavniki, ki bi jih spodbudili k vračanju embalaže, so možnost, da dobijo kavcijo nazaj, hitro in preprosto vračanje, možnost vračila v trgovini, kjer običajno nakupujejo, ter prispevek k zmanjševanju količine odpadkov in boljšemu recikliranju.
V okviru projekta je nastala tudi izobraževalna publikacija "Embalaža in jaz – o krožnem gospodarstvu in embalaži", ki mladim na razumljiv in praktičen način predstavlja različne vrste embalaže, njihovo sestavo, pravilno ločevanje, možnosti recikliranja ter pomen zmanjševanja količine odpadkov.
