Kot je na današnji predstavitvi podnebnih in hidroloških značilnosti leta 2025 v prostorih Agencije RS za okolje (Arso) v Ljubljani povedal klimatolog Gregor Vertačnik, je bilo lansko leto glede na niz podatkov različnih ustanov globalno drugo ali tretje najtoplejše od leta 1850.
Povprečna globalna temperatura je bila za dobro desetinko stopinje Celzija nižja od rekorda leta 2024 in pa približno 0,6 stopinje višja od referenčnega obdobja, ki je od leta 1991 do 2020.
"Če pa primerjamo s predindustrijskim obdobjem, ki je pomembno zlasti s stališča svetovnih dogovorov o omejevanju podnebnih sprememb, pa je bilo lansko leto skoraj eno stopinjo in pol nad tem nivojem, se pravi nad drugo polovico 19. stoletja. In zadnjih 11 let je bilo tudi najtoplejših 11 let od leta 1850," opisuje.
Opozoril je tudi na to, da globalna temperatura v zadnjih letih narašča nekoliko hitreje, kot je v preteklih desetletjih: "Ali se bo ta trend obdržal, bodo pa pokazala naslednja leta."
Za La Niño značilne nižje temperature
Vertačnik je pojasnil, da je bilo lansko leto deloma v znamenju pojava La Niñe, za katerega so značilne nekoliko hladnejše razmere kot običajno. Kljub temu je bilo to leto daleč najtoplejše doslej med vsemi leti z razmerami La Niña. Dodal je, da bi v naslednjem letu z razmerami El Niño (leta 2027), lahko znova dosegli nov rekord v globalni temperaturi.
Dodaja, da se po letu 1975 rast temperature stalno in izrazito povečuje, in sicer za približno dve do tri desetinke stopinje Celzija na desetletje. Po njegovih besedah nas je takšen trend že pripeljal na mejo pariškega sporazuma, ki pri 1,5 stopinje Celzija predstavlja njegov optimistični cilj, to mejo pa naj bi v prihodnjih letih tudi presegli. Opozoril je še, da bi se okoli leta 2050 lahko zgodilo, da bomo presegli tudi mejo dveh stopinj Celzija, če se bo trend segrevanja nadaljeval.
Januarja več kot 19 stopinj Celzija
"Leto 2025 je bilo v Sloveniji med najtoplejšimi leti v zadnjih desetletjih," je pojasnila klimatologinja na Arso Katja Kozjek Mihelec. Po padavinah in sončnem vremenu pa lansko leto ni posebej izstopalo.
Dodala je, da v Sloveniji od 70. let prejšnjega stoletja beležimo linearen trend naraščanja temperature, pri čemer se je v zadnjih 40 letih temperatura zviševala s hitrostjo približno 0,6 stopinje Celzija na desetletje. Poudarila je, da so bili vsi letni časi leta 2025 nadpovprečno topli, pri čemer je največji odklon zaznalo poletje. Pojasnila je, da je bila tudi večina mesecev toplejša od povprečja, izjeme pa so bili maj, oktober in november.
Po njenih besedah sta največji temperaturni odklon izkazovala junij in januar. Junij je z odklonom 3,6 stopinje Celzija od povprečja izstopal kot najtoplejši junij od leta 1950, odkar so na voljo kontrolirane meritve. K temu so najbolj prispevale izjemno visoke temperature ob koncu meseca, ko so zabeležili tudi nov junijski temperaturni rekord. Ta je bil izmerjen 26. junija v Dobličah pri Črnomlju, kjer se je temperatura povzpela na 38,4 stopinje Celzija. Opozorila je še, da so bile v tem obdobju visoke tudi povprečne temperature, saj je Slovenijo zajel daljši vročinski val, ki se je nato deloma nadaljeval še v začetek julija.
Izrazito topel je bil lanski januar, ki je bil peti najtoplejši januar od leta 1950: "To je bilo predvsem na račun dveh zelo toplih obdobij, v začetku in pa potem ob koncu januarja, ko smo marsikje po nižinah namerili temperature več kot 15 stopinj Celzija." Najtoplejši dan je bil 28. januar, ko so izmerili 19,1 stopinje Celzija.
Pet odstotkov manj vode kot običajno
Hidrologinja Maja Koprivšek je pojasnila, da vodnatost rek v preteklem letu ni bistveno odstopala od primerjalnega obdobja 1991–2020. Po njenih besedah je po slovenskih rekah skupaj preteklo nekaj več kot pet odstotkov manj vode kot običajno, kar je bistveno manjše odstopanje v primerjavi s preteklimi tremi leti, ko so bila nihanja precej večja, bodisi v pozitivno bodisi v negativno smer.
Dodala je, da je bila srednja letna temperatura morja na postaji v Kopru lani natanko 18 stopinj Celzija, kar pomeni izenačeno drugo najvišjo doslej izmerjeno srednjo letno temperaturo.
Enaka vrednost je bila dosežena tudi leta 2023, medtem ko je bilo leto prej z 18,6 stopinje Celzija najtoplejše do zdaj. Ob pregledu mesečnih podatkov je poudarila, da je bila srednja mesečna temperatura morja v vseh mesecih, razen avgusta, nadpovprečna, avgusta pa je rahlo padla pod dolgoletno povprečje.
Izpostavila je še, da je bila srednja septembrska temperatura morja najvišja doslej. Kot zanimivost je navedla, da temperatura morja lani ni presegla 30 stopinj Celzija, se ji je pa približala v juniju in juliju.
Letos ste pohiteli s temi plačanimi propagandnimi članki...Je pa treba razumeti takšne kot je naš podjetnik, ki je s preprodajo emisijskih kuponov zaslužil četrt milijarde evrov..Potem ti ni težko investirati v takšne neumnosti po par 100 tisoč evrićev...Mimogrede, še manjka… ...prikaži več pol stopinje da pridemo na normalo, ki je bila pred malo ledeno dobo, ki se je konča po letu 1800...Torej nabijate davke na zrak, ker se narava normalizira po anomaliji..Normalno stanje Grenlandije je pač brez ledu..
ja in...kaj naj naredimo samomor.....so še hujše stvari,ki se sedaj dogajajo pa nikome ništa
Zadnjih nekaj let imamo povsod vojne, genocide, spopade, ugrabitve predsednikov, vedno višje davke, ... A se kdo resno sekira zaradi "klimatskih sprememb"?