S prihodom jeseni, krajšimi dnevi s povsem drugačno svetlobo in precej več vlage so se bistveno spremenile vozne razmere na cestah. To pomeni večji izziv za pnevmatike in asistenčne sisteme, najbolj pa za zbranost voznikov. Vrstijo se presenečenja, kot je neosvetljen pešec ali spolzek ovinek. Do napake lahko pride bistveno prej, časa za vnaprejšnje opažanje in posredovanje je manj. Štirje nasveti.
1. Vidite in bodite vidni!
Pred začetkom vožnje poskrbite za dobro vidnost na cesto. Vse luči na avtu morajo delovati brezhibno, stekla morajo biti čista. Tudi tista na bokih in zadnje, pa seveda vzvratna ogledala. Uporabljajte naprave za odroševanje. Številni delajo napako, ko v hladnejšem delu leta pozabijo na uporabo klimatske naprave, čeprav je odlično sredstvo v ta namen.
Vožnja v svetlem delu dneva je lahko naporna zaradi nižjega sonca. Imejte pri roki sončna očala in prilagodite hitrost. Pred vožnjo skozi predor sončna očala vedno snemite z obraza.
Vožnja v megli
- Prilagodite hitrost, vozite skrajno defenzivno;
- Preverite, ali imate prižgane zasenčene luči (zgolj pri "dnevnih" zadnja svetila ne delujejo!)
- Prednje meglenke uporabljajte le, če je vidljivost pod 50 metri;
- Zadnjo meglenko je dovoljeno uporabljati le, če ste zadnji v koloni!
- Pričakujte nepričakovano.
Kako veliko nevidnih se zadnje čase vozi po naših cestah! Vozniki se zanašajo na avtomatsko vklapljanje luči, ki pa deluje na senzor svetlobe in se v primeru megle ne aktivirajo! Odgovornost vsakega voznika in ne asistenčnih sistemov je, da ves čas skrbi za prometna pravila.
Imejte pa v mislih, da so nevidni lahko tudi drugi. Predvsem pešci in kolesarji prepogosto pozabljajo, kako pomembno je za voznike motornih vozil, da jih pravočasno opazijo. Že evro ali dva vreden odsevni trak lahko izjemno pomaga.
2. Pričakujte rjavi led!
Ste vedeli, da je torni koeficient asfalta, posutega z mokrim listjem, lahko enakovreden koeficientu med poledico? Z drugimi besedami, tudi jeseni se lahko na marsikaterem odseku znajdete na "ledu". Mokro listje namreč ustvari poseben film, zaradi katerega postane asfalt izredno spolzek in nudi zelo slab oprijem. Imejte to v mislih, ko naletite na rjave zaplate na cesti, še posebej v ovinkih.
Podobna težava so tudi ceste v bližini kmetijskih zemljišč. Kmetje imajo ta čas veliko dela na poljih, a vsi žal ne poskrbijo za očiščenje pnevmatik, preden zapeljejo spet na asfalt.
V takšnih razmerah vozite zelo defenzivno, ne delajte nenadnih zavojev in nežno zavirajte. Če vseeno začutite, da je začelo vozilo drseti, takoj odvzemite plin in nežno zavrtite volan v nasprotno smer, kar bi moralo zadostovati. Nikar pa ne planite po zavorah, saj bo takrat avto dokončno odneslo.
Neupoštevanje varnostne razdalje je pogost vzrok za prometno nesrečo. Fotografija je simbolična.
3. Ampak zares - zmanjšajte hitrost in povečajte razdaljo
V okoliščinah, ki podaljšujejo skupno zavorno pot, je še posebej pomembno, da hitrost prilagodimo razmeram na cesti. Ponoči, v megli in dežju to pomeni tudi vožnjo pod omejitvami. Bistvena za varnost pa je ustrezna varnostna razdalja! Avto se pri zaviranju na suhem asfaltu od 100 km/h ustavi po 35 do 40. Že na mokrem asfaltu se zavorna pot podaljša na 50 do 75 metrov! Če je cesta dodatno še blatna ali prekrita z listjem, do popolne zaustavitve potrebujemo od 75 do 100 metrov! Manjša hitrost je zato pri vožnji v težavnih razmerah zelo pomembna.
Enako je z varnostno razdaljo. Pravilo dveh sekund bi morali upoštevati vedno, pri zaostrenih razmerah pa razdaljo še podaljšati. Koliko pa zares prihranite, če nekomu vozite tik za zadkom? Odgovor: če imate srečo, največ dve sekundi. Dokler ne treščite.
Jeseni je zaradi slabše svetlobe in drugih razmer težje opaziti tudi poškodbe na cestišču, kot so udarne jame. Še en razlog za nižjo hitrost in daljšo varnostno razdaljo.
4. Ker tudi vi ne greste s salonarji v hrib
V mokrem vremenu se pokažejo razlike med pnevmatiko z dovolj profila in tistimi, ki so že obrabljene. Slednje bodo hitro pokazale omejitve, ko bo treba spodriniti večjo količino vode in ohranjati trden stik s podlago, še posebej v ovinkih ali pri zaviranju. Akvaplaning, ko vozila pri vožnji prek meteorne vode ni več mogoče nadzirati, se pri obrabljenih gumah pojavi veliko prej in pri nižjih hitrostih.
Zelo smiselno je tudi pohiteti in čim prej namestiti zimske pnevmatike, ki so zaradi svoje sestave prilagojene nižjim temperaturam. Zakonsko določena globina profila (žlebov) pri zimskih pnevmatikah znaša 3 milimetre. Svetujemo vam, da globino preverite že pred sezono in v primeru, da ta znaša 5 milimetrov, razmislite o menjavi pred in ne med sezono. Pri tem za svoje potrebe in žep upoštevajte priznane teste evropskih avtoklubov.
