"Območje Ormoških lagun ima velik nacionalni in mednarodni pomen zaradi pojavljanja pomembnega števila varstveno pomembnih vrst ptic v obdobju gnezdenja in selitve," je za Žurnal24.si pojasnil direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) Damijan Denac. Ormoške lagune so namreč zelo pomembna selitvena postojanka za približno 60 vrst vodnih ptic, zlasti rac in pobrežnikov iz družine kljunačev. Tukaj so v društvu zabeležili največja števila nekaterih vrst, ki se selijo čez Slovenijo, denimo za togotnika od 2.000 do 2.900 osebkov in močvirskega martinca od 3.700 do 5.400 osebkov.
Denac pojasnjuje, da so bazeni za odpadne vode Tovarne sladkorja Ormož (TSO) že kmalu po nastanku začeli privabljati različne vrste vodnih ptic, zlasti pobrežnikov in rac. Obsežne plitvo poplavljene površine z blatnimi poloji so jim po njegovih besedah zagotavljale optimalna prehranjevališča in počivališča, nekatere zanimive vrste pa so tukaj gnezdile.
"Z vzpostavitvijo sodelovanja med ornitologi DOPPS in TSO v 90-ih letih so se začeli uresničevati varstveni ukrepi za ogrožene vrste, posebej za navadno čigro in rečnega galeba," pravi in dodaja, da so se v tem obdobju v bazenih TSO pojavile tudi nekatere nove redke in ogrožene vrste gnezdilk.
Leta 1996 so denim opazili prvo gnezdenje polojnika v kontinentalnem delu države, leto kasneje je začela gnezditi konopnica, ki pred tem ni bila znana kot gnezdilka Slovenije, leta 2001 je bilo ugotovljeno gnezdenje rdečenogega martinca, občasno je gnezdil tudi črnovrati ponirek, leta 2002 pa prvič v Sloveniji še dolgorepa raca: "Na širšem območju Ormoških lagun so ornitologi do konca leta 2016 skupaj zabeležili 266 vrst ptic, kar je 69 odstotkov vseh v Sloveniji ugotovljenih vrst." V Sloveniji imamo sicer 388 vrst.
"To je res lepa gesta"
V procesu zapiranja tovarne, ki je bil posledica reforme sladkornega sektorja v Evropski uniji, se je pokazala želja in priložnost, da območje lagun s svojo izjemno biotsko pestrostjo tudi v prihodnje ostane v službi varstva narave. Vodstvo tovarne je idejo podprlo, z njo pa se je strinjal tudi večinski lastnik – nizozemska korporacija Royal Cosun. Ta je 2. marca 2010 celotno območje bazenov podarila DOPPS z namenom vzpostavitve naravnega rezervata.
"Gre za prvi primer v Sloveniji, ko je podjetje v tuji lasti podarilo večje območje v last nevladni organizaciji pri nas. Ta primer je odmeval po celi Evropi in je res lepa gesta. S tem smo ohranili tukajšnjo izjemno naravno dediščino in to je bila tudi želja lastnika. Zato ni območja prodal, ampak ga je predal nam, ki smo lahko zagotovili da bo ostal v javni funkciji in bo služil vsem – naravi in ljudem."
Damijan Denac
Za DOPPS je po eni strani to pomenilo veliko priznanje za njihovo dolgoletno prostovoljno delo na območju v času delovanja TSO in tudi sicer v Sloveniji, hkrati pa je to zanje velika odgovornost – lastniku in javnosti so namreč dali besedo, da bodo tukaj vzpostavili naravni rezervat.
"To ni majhna stvar. In to smo takrat naredili s praznimi žepi, a z veliko predanostjo, odločenostjo in seveda z izkušnjami kako se to naredi iz Škocjanskega zatoka, Iškega morosta in iz tujine," pravi Denac. Bili so uspešni pri pridobivanj sredstev in z velikim evropskim projektom so izvedli kompletno renaturacijo: "Vzpostavili nov dotok vode in obnovili habitate. Maja letos je bila sprejeta vladna uredba o Naravnem rezervatu Ormoške lagune. Rezervat je mesto varstva, raziskovanja in izobraževanja."
V petek 8. septembra bo tako ob 12.00 slavnostna otvoritev Naravnega rezervata Ormoške lagune, kjer so dobrodošli čisto vsi ljubitelji narave in ptic.
Obiskovalci lahko po besedah direktorja društva pričakujejo urejeno učno pot, parkirišče za avtomobile in kolesa, opazovališča v predelanih štirih ladijskih zabojnikih, obilo informacij na kvalitetnih tablah, izvrstne makete hroščev, ki jih ne morete videti nikjer drugje v Sloveniji, tipni model območja za slepe in slabovidne, klopi in mize za počitek na vrtu rezervata in še veliko drugega: "Vsega ne smem izdati."
Obisk je brezplačen, kakršnihkoli donacij pa se v društvu ne bodo branili. Priporočajo obisk s kolesom, obisk je primeren tudi za družine z majhnimi otroki. S seboj imejte daljnogled, fotoaparat.
“Ostali živalski prebivalci Ormoške lagune so pravzaprav naši zelo pomembni sodelavci. To so vodni bivoli, s katerimi izvajamo upravljanje s habitati. Osnovno čredo smo dobili iz Avstrije iz Nacionalnega parka Nežiderskego jezero," nam je pojasnil Denac. S pašo preprečujejo prekomerno zaraščanje in tudi sicer, s kopanjem v blatu in podobno, ustvarjajo pomembno okolje za ptice in druge živali.
"Prilagojeni so na pašo v vodnem okolju in jedo rastlinje, ki ga druge živali ne, kot so na primer rogozali trst. Zato smo se odločili za vodne bivole in z njihovim učinkom smo več kot zadovoljni. Imamo jih od maja 2014, trenutno 14 živali, 5 se jih je skotilo že pri nas," pravi. Imajo vzpostavljen pravi pašni sistem, zanje skrbijo zaposleni na DOPPS-u: "Skrb obsega predvsem vsakodnevni nadzor, zagotavljanje vode, dodatne krme pozimi, če paša ni mogoča, in redno veterinarsko oskrbo."
Kako do Ormoške lagune: V centru Ormoža zapustite krožišče na prvem izvozu v smeri Zagreb/Varaždin in nadaljujte do mejnega prehoda, ki ga obvozite po levi strani. Nadaljujete ob železniški progi in pred prehodom čez njo zavijete desno, kjer vas bodo usmerili do parkirišča.
anja.scuka@zurnal24.si
