"Nesprejemljivo, da se z volkom tako ravna."

Ministrstvo za okolje in prostor je objavilo nov osnutek odloka za odvzem volkov iz narave, kjer kot lani predvideva odvzem desetih volkov. Predvideva pa tudi odvzem 108 medvedov.

Slovenija Vizita za živali Želijo odstraniti 108 medvedov in deset slovenskih volkov

V Društvu Volčje srce se bodo na osnutek odloka pritožili in priložili podpisane peticije proti odstrelu, ki so jih zbirali tudi na našem junijskem Festivalu za ljubitelje živali v Domžalah. 

Poznate to pasmo? Vizita za živali Vsebnost volčje krvi med 24 in 33 odstotki

O tem, zakaj se bodo na osnutek pritožili, smo se pogovarjali s predsednikom društva Volčje srce Ivanom Rojcem.

Zakaj se borite proti odstrelu volkov?
V Društvu Volčje Srce se ukvarjamo predvsem z volčjimi pasmami psov kot so Češkoslovaški volčjak, Saarloosov volčjak in volčji hibridi. Poleg tega pa se borimo tudi proti odstrelu volkov iz številnih razlogov. Med prvimi je vsekakor nesmiselnost samega odstrela. Volčji tropi so namreč zelo kompleksni, volkovi pa zelo inteligentni ter iznajdljivi. Z njimi ne moremo ravnati šablonsko z določanjem rajonov do kam se lahko širijo ali v njih posegati z odstrelom.

Za posamenega odstreljenega volka ni možno ugotoviti, ali je bil ta tisti, ki se je preveč približal drobnici oziroma povzročil škodo. Za posamezne osebke se zato sicer praviloma ne odredi odlov, ravno zato pa je način določanja pavšalnih kvot odstrela nesmiselen. Iz določenih rajonov se odstrelijo skorajda naključni volkovi. Pri tem odlok za odvzem osebkov sicer predvideva regulacijo, vendar lovec na terenu od daleč ne more ločiti spola, starosti ali katero mesto oziroma funkcijo ima volk v tropu. Pri vseh drugih možnostih zavarovanja drobnice, novih inovativnih rešitev in raziskavah o negativnem vplivu odstrela je nesprejemljivo, da se z volkom tako ravna.

Število volkov predvidenih za odstrel, ki se vsako leto pojavi v izdanem Odloku o okrepu odvzema osebkov iz narave, ki ga izda Ministrstvo za okolje in prostor, je arbitrarno določeno. To je rezultat igre ravnotežja, ki jo Ministrstvo igra med Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije na eni strani in Lovsko zvezo Slovenije, stroko in nevladnimi organizacijami na drugi strani.

Odstrelit se torej gre živali tako rekoč "na pamet", da se zadosti pritiskom oškodovanih kmetov. To se nam zdi moralno sporno in nehumano. V naši peticiji, ki jo podpisujemo proti odstrelu volkov, pa se nanašamo na Evropsko direktivo o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, ki ne dovoljuje odstrela. Zadeva je dodatno zapletena tudi zaradi primerov lažnega poročanja škodnih primerov zaradi prejemanja odškodnin v primeru napada volka na drobnico in pojava šakala v slovenskem prostoru, ki pleni srnine mladiče. 

Slovenski znanstveniki Vizita za živali Prisotnost volkov in šakalov zaznavajo z oponašanjem njihovega tuljenja

Ko slišimo, da je volk napadel drobnico ... Kje torej tičijo vsi vzroki za te prijave?
Interes za prijavo je predvsem zaradi povrnitve škode rejcem. Vendar odškodnina pripada le ob napadu volka, zato obstaja razlog za dvom v vsako prijavo, saj je škodo lahko povzročil tudi pes ali šakal. Poleg tega se rejci bojijo, da bo populacija volkov narasla, če ne bo odstrela. To je močno omejena logika, ki ne velja za volkove, saj imajo različne mehanizme samoregulacije. Breja samica lahko po določenem obdobju brejost sama prekine in absorbira mladiče, če pride do pomanjkanja hrane. Enako je z mladiči, ki jih v določenih pogojih ubije takoj po skotitvi. Po opravljenih raziskavah v živalskih vrtovih so prišli do ugotovitve, da samica tudi ni zanosila, če ne čuti potrebe po okrepitvi tropa. Kot je to v naravi, kjer je na istem področju lahko več volčjih tropov in je potrebno biti uspešen pri lovu in tako dalje.

Potrebno je poudariti tudi na neprilagodljivost nekaterih rejcev, ki enostavno niso pripravljeni spremeniti sistema ograj ali uvesti pse čuvaje, poleg tega pa je še kar nekaj inovativnih rešitev, ki pa morajo biti še ustrezno preizkušene na terenu, vendar pa za to še ni dovolj konstruktivne komunikacije med vsemi interesnimi skupinami. 

Kaj lahko povzroči odstrel alfa samca ali alfa samice? 
Odstrel vodilnega para v tropu lahko pomeni razpad tropa in močno zmanjšanje možnosti za preživetje ostalih članov, ki se na vodilni par zanašajo predvsem pri navigiranju in lovu. Raziskave namreč kažejo, da vodilna samica izbira smeri premikov in kaj se bo lovilo. Ob odstrelu enega ali obeh od vodilega para trop razpade.

Ostanejo neizkušeni posamezniki, ki sami niso zmožni upleniti odrasle srne, zato se obrnejo na lažji plen, čeprav s tem tvegajo izpostavljenost človeku, katerega se praviloma izogibajo. Napad na drobnico pa je tudi zaradi odsotnosti vodilnega para lahko hujši. Pri samem odstrelu pa na noben način ni možno vedeti, katerega člana smo odstrelili. Večji volkovi, ki so pogosto na vodilnih položajih, imajo seveda tudi večjo trofejno vrednost pri lovcih.

Zakaj so volkovi pomembni?
Edinstven primer, ki služi tudi kot dokaz pomembnosti volkov v naravi, je ponovna naselitev volkov v Yellowstone nacionalni park v ZDA. V parku so namreč v dvajsetih letih prejšnjega stoletja popolnoma iztrebili volkove, ker je zakon to omogočal, ljudje pa so v volkovih videli tekmece za isti plen. Po nekaj desetletjih prizadevanj so biologi dosegli pravno zaščito volkov v parku in njihovo ponovno naselitev.

Nihče pa ni pričakoval, da bo njihova dolgotrajna odsotnost tako močno spremenila ekosistem v parku. V njihovi odsotnosti sta se namreč jelenjad ter srnjad močno namnožila. Divjad se je torej lahko pasla, kjer se je želela in pojedla kolikor je želela. Kmalu so pričeli opažati, da na določenih področjih ni mladih dreves, travniki so bili vsako leto bolj pusti, bregovi rek pa goli, saj je jelenjad posmukala vse poganjke. Reke so zaradi tega na naketaerih področji celo spremenile tok, močno se je povečala tudi erozija. Rečne živali, kot so bober, vidra in nutria so izginjale, manj je bilo ptic, medvedi so bili podhranjeni. Volkovi so po ponovni naselitvi spet prisilili divjad, da se je redno premikala in ni mogla izčrpati področja. Skozi leta so drevesa ponovno pognala, kamor so se naselile ptice, bregovi rek so bili polni grmičevja in rastja, ki je nujno potrebno za uspevanje bobrov, vider in nutrij.

O. A.

Kaj lahko za volkove naredijo Slovenci in Slovenke?
Najboljše, kar lahko storimo za volkove je, da naše najmlajše naučimo, kako so volkovi pomembni za nas vse, da si zaslužijo naše spoštovanje in da obstaja veliko načinov, kako z njimi živeti brez ubijanja. Potrebno je spremeniti zavest pri ljudeh, predvsem na področjih, kjer je reja drobnice aktualna. Zato v Društvu v prihodnje načrtujemo tudi obiske šol, da bodo otroci lahko spoznali naše volkce in se naučili kako pomembno je, da jih ohranimo.

V osnutku odloka je zapisano, da se ne sme ubijati volkov starejših od dve leti. Zakaj?
Volk, starejši od dveh let velja za odraslo žival, ki ima potencial ustvariti nov trop oziroma prevzeti vodilno vlogo tega tropa in poskrbeti kontinuiteto tropa z novimi člani. Z odstrelom odraslih živali torej lahko močno ogrozimo populacijo volkov v Sloveniji, ki jih je po podatkih samo nekje med 40 in 50.

Že prej ste dejali, da lovec na daleč ne more ločiti spola ali starosti ... Ali bo torej lovec po vaši oceni ločil volka starega leto in pol od volka starega dve leti in pol?
Odlok predvideva, da ko odstrel odraslih živali doseže 40 odstotkov kvote vsega odstrela za tisto leto, se odstrel prekine. Starost ugotovijo z DNK analizami, vendar je takrat volk že mrtev in škoda storjena. Lovec na terenu ne more med seboj ločiti volkov starejših od enega leta. Še posebej v pomladnem času, ko odmetavajo zimski kožuh in močno spremenijo videz.

anja.scuka@zurnal24.si