Slovenija je pasja dežela, po številu psov na gospodinjstvo sodimo na sam evropski vrh, je ugotovilo Evropsko interesno združenje proizvajalcev hrane za male živali. V Sloveniji ima psa skoraj vsako tretje gospodinjstvo.
Letošnjega maja je bilo v centralnem registru psov v Sloveniji registriranih nekaj več kot 215 tisoč psov, so nam sporočili z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Po nekaterih ocenah je neregistriranih od deset do 30 odstotkov psov, kar pomeni, da je realno število psov v Sloveniji nekje med 239 tisoč in 307 tisoč.
Noj in rjava morska alga
Medtem ko tudi pri nas slišimo krute zgodbe mučenih in zapuščenih psov, je za številne pse poskrbljeno bolje kot za nekatere otroke. Ponudba pasjih storitev, hrane, prehranskih dopolnil in pripomočkov se je v zadnjih letih tako razširila, da so pogosto v dvomih tudi skrbniki in ne vedo več, kje je meja. Psu bi radi nudili le najboljše, a lahko skupni stroški hitro dosežejo vrtoglave vsote.
Lahko se zatakne že pri hrani, ki je predvsem pri velikih pasmah za skrbnika velik del stroškov. Tudi v Sloveniji se pestra izbira iz leta v leto povečuje, saj velja pasja hrana za eno najhitreje rastočih industrij. Na izbiro imamo celo brikete iz mesa noja, konja, mini srne, domače race, bivola, lososa, divje svinje, postrvi, z raznimi dodatki kot so jajca, skuta in matični mleček. Na embalaži briketov najdemo številne zdrave dodatke kot so vitamini A, D3, E, minerali, velik poudarek je na omega-3 in omega-6 maščobnih kislinah. V brikete mešajo tudi sadje, kot so denimo jabolka, banane, borovnice, brusnice, maline, robidnice, papaja, ananas, grenivka in zelenjavo kot so brokoli, špinača, dodajajo tudi kalčke lucerne, razna rastlinska olja pa tudi dodatke kot so velika rjava morska alga, ognjič in rožmarin.
Majhni psi so za nego in vzdrževanje veliko cenejši od velikih psov. Za majhne pse so cene veterinarskih storitev in zdravil občutno cenejše, cenejši je obisk pasjega salona, prav tako so cenejše manjše ovratnice, ležišča, igrače in boks. Velika razlika je tudi pri strošku hranjenja. Najmanjši psi, ki tehtajo od 2,5 do pet kilogramov, bodo pojedli od 55 do sto gramov briketov na dan. Največje pasme pa okoli 700 gramov dnevno. Tako se pri skrbnikih večjih psov zatakne že pri hrani. Dražja hrana bo skrbnika srednje velikega psa z dvajsetimi kilogrami stala okoli evro in pol na dan, najdražja pa tudi čez tri evre dnevno.
Za zdravstvene posege tudi tisoče evrov
V Zooticu ocenjujejo, da porabi skrbnik manjšega psa z osmimi do dvanajstimi kilogrami teže za kakovostno hrano, priboljške in opremo v povprečju 400 do 500 evrov na leto. Za večjega odraslega psa od 20 do 30 kilogramov teže ocenjujejo, da se ta številka vrti okoli 800 do 1.000 evrov letno. “Za zdravila težko podamo oceno,” pravijo in dodajajo, da so že stroški za zdravega psa različni. Tudi zdrave pse pa je potrebno cepiti, pri večini je potrebno čiščenje zobnega kamna, bolni psi pa so včasih potrebni dragih operacij in drage dietne hrane ter rednih zdravil.
Po ocenah Evropskega interesnega združenja proizvajalcev hrane za male živali, porabimo Evropejci na leto za hrano, oskrbo in zdravstvene storitve hišnih živali več kot 24 milijard evrov, Slovenci pa okoli 55 milijonov evrov na leto. Zelo drage so lahko zdravstvene storitve. “O stroških pri bolezni je težko govoriti, ker so stroški preiskav in operativnih posegov zelo različni, od 50 do tisočev evrov,” pravi veterinarka Iris Selan iz Klinike za male živali Tristokosmatih. Temu posledično so različne tudi cene zdravil, ki so odvisne od dolžine zdravljenja. Po njenih izkušnjah se kljub nekaterim visokim cenam zdravljenja skrbniki odločijo, da pomagajo svojemu kužku: “Pri nas zaenkrat nimamo takih lastnikov, ki bi psa evtanazirali namesto zdravili, saj gremo vsakemu zelo nasproti z možnostjo plačevanja na obroke, sicer pa si ljudje zagotovo tudi izposodijo, saj gre za družinskega člana.”
Skrbniki zdravih psov svoje ljubljence cepijo proti steklini, kužnim boleznim, redno jim dajejo sredstva proti zunanjim in notranjim zajedalcem, ki so prav tako lahko velik strošek. Cena za ampulo ali priboljšek, ki odganja tudi bolhe in klope se za srednje velikega psa giba okoli deset evrov, čas delovanja je najpogosteje en mesec. “Cepljenje proti steklini, ki je zakonsko obvezno stane 31,42 evra, cepljenje proti nalezljivim kužnim boleznim, ki ni zakonsko obvezno pa stane 33 evrov,” pojasnjuje Selanova.
Prehranski dodatki in oprema
V pasji hiši Bellevue, kjer nudijo dnevno varstvo za pse in pasji hotel opažajo, da so skrbniki vse bolj vestni in želijo psom tudi v času njihove odsotnosti le najboljše. “Cena hotelskega varstva z nočitvijo je pri nas 21 evrov, to pa vključuje 24-urno varstvo psa, bivanje kužka z nami v notranjosti hiše, po željah lastnika lahko tudi zunaj, dva dolga vsaj enourna sprehoda, dnevno česanje, psa vsak dan pregledamo tudi pred klopi in mu postrežemo hrano, ki mu jo lastniki lahko prinesejo s seboj ali pa jo mi skuhamo oziroma pripravimo,” opisuje vodja hotela Primož Podgoršek.
Cena varstva je nižja, če se skrbniki odločijo za več dni. Pojasnjuje, da so cene za varstvo psov v Sloveniji dokaj različne, za 24-urno varstvo z nočitvijo lahko odštejemo od 15 do 25 evrov, vendar je tudi oskrba in nastanitev psa različna. Mnogi svoje pse v času službe tako kot otroke peljejo v vrtec, cene za varstvo med delovniki se v Sloveniji giblje okoli 150 evrov na mesec.
Nekateri to težko razumejo
“Menimo, da ima v Sloveniji večina ljudi relativno zdrav odnos do živali, kar pomeni, da so živali primerno socializirane in tako nenevarne okolju,” pravi Barbara Kričej iz Zootica. Trend počlovečenja živali se po njenih ocenah res pojavlja, vendar ni prevladujoč. “V kolikor se lastnik odloči za svojega psa skrbeti tako dobro ali bolje, kot nekateri skrbijo za svoje otroke, je to popolnoma njegova svobodna volja oziroma odločitev,” dodaja.
“Kot pravi pregovor, da je pes človekov najboljši prijatelj, se s tem popolnoma strinjam. Kuža nam daje brezpogojno ljubezen, iskrenost, zvestobo ne glede na to, v kakšni situaciji se sami znajdemo. Zato je logično da se veliko lastnikom zdi prav, da svojemu kužku nudijo le najboljše,” pravi Podgoršek. Pojasnjuje, da ima tudi sam tri pse, ki so enakovredni družinski člani in jih vzame s seboj povsod, kamor le lahko. Ko to ni mogoče pa želi, da je za njegove pse dobro poskrbljeno. Zato jim v pasji hiši Bellevue nudijo okolje, kjer se imajo vsaj tako dobro kot se imajo doma in takšno željo skrbnikov psov dobro razumejo. “Podobno velja tudi glede visokih stroškov hrane, ovratnic, povodcev, igrač ... Svojim kužom želimo le najboljše, zato je to v normalnih količinah razumljivo,” pravi. Ugotavlja, da se res najdejo mnogi, ki težko razumejo takšno ravnanje, večina lastnikov psov pa to razume in se s tem strinja. “Vseeno pa se moramo zavedati, da kuža ni človek in to tudi spoštovati,” dodaja.
anja.scuka@zurnal24.si
Ljudje se tolažijo v svojih pasjih vpregah, medčloveški odnosi pa vedno slabši.Pač Slovenija.
Trend počlovečenja živali se po njenih ocenah res pojavlja, vendar ni prevladujoč. ---> na podeželju res ne; v mestih pa je stanje že kritično.