Svoje organe je po smrti v preteklih desetih letih pri nas darovalo nekaj manj kot 400 darovalcev. Skupaj so darovali skoraj 1.500 organov, največ ledvic. S tem se Slovenija po besedah direktorice Slovenija transplant Danice Avsec uvršča na osmo mesto na svetu po številu darovanih organov na milijon prebivalcev.
Po statistiki Slovenije transplant je bilo lani v Sloveniji odvzetih 80 ledvic, 16 src, 38 jeter, 22 pljuč in dve trebušni slinavki. Skupaj je bilo pri 45 darovalcih odvzetih 158 organov.
Največ presaditev ledvic
Od tega so pri nas uporabili 18 ledvic, ki so jih odvzeli slovenskim darovalcem po smrti, 44 jih je bilo oddanih v Eurotransplant. 37 ledvic so dobili iz drugih držav Eurotransplanta, tako so skupaj opravili 55 presaditev ledvic. Od 16 src mrtvih darovalcev v Sloveniji so jih 11 v državi tudi porabili. Pet so jih oddali v Eurotransplant. Iz mreže so prejeli 22 darovanih src, tako so skupaj opravili 33 presaditev srca.
Od 38 jeter, kolikor so jih odvzeli od mrtvih darovalcev v Sloveniji, so jih 27 presadili pri nas. Štiri so dobili iz Eurotransplanta, devet so jih oddali, dve sta ostali neporabljeni. Tako so v UKC Ljubljana lani opravili 31 presaditev jeter. Organe v Sloveniji odvzemajo v bolnišnicah, ki so vključene v nacionalno transplantacijsko mrežo. To so Univerzitetna klinična centra (UKC) Ljubljana in Maribor ter v splošne bolnišnice v Celju, Murski Soboti, Novi Gorici, Izoli, Ptuju, Novem mestu, Slovenj Gradcu in na Jesenicah.
Medtem pa presaditve organov opravljajo le v UKC Ljubljana. Lani so opravili 119 presaditev organov, v zadnjih desetih letih pa 930 organov. V UKC tako opravljajo presaditve src, ledvic, trebušne slinavke in jeter, medtem ko tistim, ki potrebujejo presaditev pljuč, ta poseg opravijo zlasti na Dunaju. Presaditev tankega črevesja v Sloveniji ne opravljajo, saj je to po besedah Avščeve ena najbolj zapletenih presaditev, saj ima črevo izreden imunski sistem in so zato rezultati teh presaditev najslabši glede na presaditve drugih organov. Po njenih navedbah je v Evropi zelo malo centrov, ki opravljajo presaditve črevesja.
Kar 6.896 presaditev
V okviru Eurotransplanta poleg Slovenije sodelujejo še Avstrija, Belgija, Hrvaška, Luksemburg, Madžarska, Nemčija in Nizozemska. V teh državah skupaj živi 133,7 milijona ljudi, konec leta 2013 je na presaditev v teh državah čakalo 15.292 ljudi, istega leta je bilo na seznam čakajočih na presaditev vpisanih 11.691 ljudi, kažejo statistični podatki na spletni strani Eurotransplanta.
Skupaj so v teh državah v letu 2013 opravili 6.896 presaditev ledvic, jeter, trebušne slinavke, src in pljuč. Več kot četrtino organov so presadili izven držav, v katerih so odvzeli organ mrtvemu darovalcu. Samooskrba z darovanimi organi je poleg števila darovalcev odvisna tudi od števila prebivalstva v državi. Tako so na primer v Nemčiji skoraj v celoti preskrbljeni z lastnimi organi, medtem ko je v Sloveniji večja izmenjava organov z organi z drugih državi. Iz Eurotransplanta je Slovenija lani prejela skupaj 63 organov, oddali pa 81. V desetih letih pa je prejela 481 organov, oddala pa 911 organov.
Včasih odvzeti organi ostanejo neporabljeni, lani je bilo v Sloveniji 21 takšnih organov. Neporabljeni organi ostanejo, če za organ ne najdejo primernega prejemnika, medtem ko razdalja med posameznimi transplantacijskimi centri ni vzrok za to, saj je znotraj Eurotransplanta dobro organizirana logistika prevozov organov, pravi Avščeva. Glavni medicinski vzroki, zakaj ostane organ neporabljen, je neprimerna starost organa, slabša funkcionalnost, ali pa odkrijejo pridružene okužbe.
Tudi tkiva in celice
Velikost organa je pomembna zlasti pri otrocih, ki povečini potrebujejo presaditve jeter. A "k sreči je med otroci manj darovalcev in tudi manj bolnikov na čakajoči listi," pravi Avščeva. Sicer pa so otroci posebna skupina znotraj Eurotransplanta in imajo prednost pri razdeljevanju organov.
Poleg medicinskih pa so po njenih besedah tudi etični kriteriji za dodeljevanje organov. "Čisto mlademu človeku ne moremo dati starega organa," pravi Avščeva. Poleg tega v zadnjih letih pri nas več ni presaditev ledvic od živega darovalca, čeprav je to možno. "Zaradi etičnih načel je najprej treba izkoristiti možnosti odvzema od mrtvih darovalcev, nato pa šele od živih," je dodala.
Poleg organov lahko posameznik daruje tudi tkiva in celice - koža, kosti, hrustanec, roženica, darovati pa je možno tudi reproduktivne celice in kostni mozeg. Lani so kožo presadili v 67 primerih, kosti v 59 primerih, hrustanec v štirih primerih, uporabili so tudi 23.506 reproduktivnih celic. Močan je tudi program presajanja roženice. Od darovalcev so pridobili 130 roženic, 85 so jih presadili, kažejo statistični podatki Slovenija transplant. Leto poprej pa so skupaj opravili presaditve krtvotvornih matičnih celic pri 122 bolnikih.
