Skupno 250 novinarjev iz 36 držav, tudi iz Slovenije, je v mednarodnem raziskovalnem projektu, imenovanem Operacija Vsadki (Implant Files), ugotovilo, da je nadzor nad prometom z medicinskimi pripomočki v Sloveniji in Evropi nezadosten in luknjičav. Novinarji so še ugotovili, da ni enotne evidence zapletov s pripomočki.
Poskusni zajčki
"Večina pripomočkov, za katere velja najvišja stopnja tveganja za uporabnika, pride na trg v EU-ju brez vsakršnih kliničnih preizkusov na ljudeh. Industrija je sama izračunala, da je v Evropi možno registrirati medicinski pripomoček kar tri leta hitreje kot v ZDA, kar pomeni, da so bolniki v Evropi poskusni zajčki," je za Televizijo Slovenija povedala Anuška Delić, ustanoviteljica centra za preiskovalno novinarstvo v Jadranski regiji Oštro.
Zaradi staranja prebivalstva bo medicinske pripomočke od umetnih kolkov, zobnih protez, žilnih opornic, do srčnih spodbujevalnikov, potrebovala že milijarda ljudi po svetu
Ameriška uprava za prehrano in zdravila je v zadnjem desetletju prejela 5,4 milijona pritožb o nepravilnem delovanju medicinskih pripomočkov. Gre za 83.000 smrtnih primerov, 1,7 milijona pritožb pa se nanaša poškodbe, ki so jih povzročili pripomočki. Skoraj pol milijona ljudi se je odločilo odstraniti vstavljen medicinski pripomoček.
Ortopedska bolnišnica Valdoltra je edina v Sloveniji z vzorno urejene evidence o teh pripomočkih, V njihovem primeru so to zlasti umetni kolki in kolena, sta navedli Anuška Delić in Maja Čakarić iz uredništva Oštra.
Izstopa Valdoltra
Ortopedska bolnišnica Valdoltra je lani po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije opravila slabo četrtino vseh operacij menjave kolkov in slabo tretjino menjav kolen v Sloveniji. Prav tako je omenjena bolnišnica v stiku s časom, česar za druge slovenske bolnišnice pri Oštru ne morejo zapisati.
Nimamo registra
Kot opozarjata Delićeva in Čakarićeva, pa v Sloveniji nimamo javnega registra medicinskih pripomočkov, v katerem bi lahko bolniki, stroka ali splošna javnost pridobili verodostojne informacije o zapletih s pripomočki, ki jih uporabljajo.
Tudi uvedba nacionalnega registra artroplastike, ki ga napovedujejo že vrsto let, v smislu dostopa javnosti do podatkov, ki zadevajo javno zdravje, po njuni oceni kratkoročno ne bo spremenila ničesar. "Vse bolnišnice v Sloveniji, ki vgrajujejo različne sklepne proteze, namreč podatke o vgrajenih vsadkih vodijo zgolj na papirju. V zvezkih," sta opozorili. Prav tako le na papirju obrazce o vgrajenih protezah hranijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
dezurni@zurnal24.si
