Pred dvema letoma se je slovenski vrhunski športnik, ki ne želi biti imenovan, zaradi slabega počutja odpravil na rekreativno kolesarjenje, da se malo razmiga. "Že po pol kilometra vožnje je zaznal težko dihanje in oteklino leve noge po vsej dolžini," pripovedujejo na Društvu za zdravje srca in ožilja Za srce. "Takoj se je zavedal, da gre za nekaj resnega, verjetno za zamašitev žile. Leva noga je bila skoraj deset centimetrov debelejša od desne."
V ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru so mu z ultra zvokom ugotovili popolno zamašitev globoke vene. V bolnišnici je preležal 20 dni in se po odpustu še nekaj časa počutil precej nebogljenega. "Na sprehodih je moral sesti že po 30 metrih, ker mu je močno razbijalo srce," pripovedujejo na društvu. "Vendar ni odnehal. Hodil je večkrat dnevno, čez štiri mesece je že prišel na Rožnik."
Zdaj smuča, plava, igra tenis
"Ko pogleda nazaj, se spomni, da je verjetno spregledal nekatere prve znake oziroma opozorila, kot so počene kapilare ob gležnjih in po goleni," pravijo pri društvu. "Verjetno so se že takrat kvarile venske črpalke. Danes se zaveda, da je po koncu športne kariere svoje naredilo predvsem veliko sedenja pred računalnikom in na delovnem mestu."
Krvni strdki oziroma tromboza predstavljajo vodilni vzrok srčno-žilnih smrti – srčnega infarkta in možganske kapi. "Gre sicer za tiho, vendar življenjsko nevarno motnjo," ob 13. oktobru, svetovnem dnevu tromboze pojasnjujejo pri društvu Za srce.
Slabo poznavanje bolezni
Svetovne raziskave kažejo, da je razumevanje globoke venske tromboze in pljučne embolije v javnosti precej slabše od poznavanja drugih bolezni, denimo srčnega infarkta, možganske kapi, raka dojk, raka prostate ali AIDS-a.
"Tudi v Sloveniji je podobno kot v razvitem svetu. Sedeči način življenja povečuje nevarnost in pojavnost tromboze," so pojasnili na tiskovni konferenci, kjer je na vprašanja odgovarjal Aleš Blinc, predstojnik KO za žilne bolezni pri UKC Ljubljana. "Ne moremo zanikati, da živimo v polno zaposlenem svetu, kjer smo nenehno v gibanju. Hodimo na sestanke in srečanja, starši vozijo otroke v šolo in na aktivnosti, vozimo se v službe, z družino in prijatelji potujemo na počitnice. Ampak, ali se zares gibamo? Za vsakih 90 minut sedenja se nam pretok krvi pod kolenom upočasni za polovico, s čimer se možnost za razvoj krvnega strdka dvakrat zviša."
Krvni strdki oz. tromboza so skupni imenovalec, ki predstavlja vodilni vzrok srčno-žilnih smrti, t. j. srčnega infarkta in možganske kapi, a raziskave kažejo, da je v javnosti izredno malo poznavanja te motnje.
Strdke je mogoče preprečiti
V raziskavi, ki so jo letos objavili v reviji Journal of Thrombosis and Haemostasis, so razkrili nižjo ozaveščenost med moškimi in mlajšimi odraslimi (18–39 let). "Manj kot polovica je vedela, da je krvne strdke možno preprečiti in le četrtina je ležanje v bolnišnicah pravilno povezala z dejavniki tveganja za nastanek tromboze," so pojasnili na novinarski konferenci.
Svetovni dan tromboze je tako namenjen ozaveščanju širše javnosti o pogostosti in bremenu tromboze, vključno s številom smrti in skoraj smrtnimi dogodki, ki bi se jim z ustreznim znanjem, zdravljenjem in preprečevanjem lahko izognili.
dezurni@zurnal24.si
