Ministrstvo za zdravje pripravlja novo skupno javno naročilo za zdravila, ki se bo začelo izvajati v začetku prihodnjega leta. Z njim bodo za bolnišnice nabavili vsa zdravila, ki niso vključena v skupno javno naročilo, ki se izvaja že eno leto. Po novem bodo morale biti v skupno javno naročilo vključene vse bolnišnice v državi.
V okviru skupnih javnih naročil
Skupno javno naročanje se na področju zdravil že izvaja. Prvo skupno naročilo je pripravilo ministrstvo leta 2011 za tista bolnišnična zdravila, ki so ali najbolj pogosto uporabljena ali pa so draga. Zaradi številnih pritožb farmacevtskih podjetij je postalo pravnomočno šele dve leti pozneje, tako da je v praksi začelo veljati z začetkom letošnjega leta. Na ta račun naj bi bolnišnice, ki so vključene v naročilo, na leto privarčevale skupno 12 milijonov evrov.
Okvirni sporazum, ki je sledil naročilu, je sklenjen od 1. januarja 2014 do konca prihodnjega leta. Trenutno teče postopek zbiranja ponudb in izbire najugodnejših ponudnikov za tretje šestmesečno obdobje, so za pojasnili na ministrstvu za zdravje. Poleg tega je v pripravi postopek skupnega javnega naročanja za preostala zdravila, ki se bo začel izvajati v začetku prihodnjega leta. "Skupno javno naročanje bomo izvajali z namenom, da vzpostavimo večjo preglednost na področju zdravil tako na strani ponudnikov kot tudi na strani bolnišnic, večjo preglednost nad porabo zdravil v bolnišnicah ter nenazadnje zaradi pričakovanih prihrankov," na omenjenem ministrstvu razkrivajo namen naročila. O prihrankih za bolnišnice še ne morejo govoriti, saj bodo razvidni po prejemu ponudb.
Tudi medicinsko-tehnični pripomočki
Vlada bo na področju medicinsko-tehničnih pripomočkov najprej morala določiti, katere skupine bodo predmet skupnega naročanja. Tako bodo morali najprej pripraviti tehnične opise oziroma tehnične specifikacije, torej zastaviti standardizacijo. Pripravo bo vodilo ministrstvo za zdravje ob sodelovanju strokovnjakov iz posameznih bolnišnic in po potrebi drugih strokovnjakov s področja posameznega predmeta javnega naročila.
Nato pa bodo šli v postopke javnega naročanja. "Postopkov bo več, zagotovo ne bodo izvedeni vsi hkrati," napovedujejo na ministrstvu. Pojasnjujejo namreč, da je medicinsko-tehničnih pripomočkov izjemno veliko in veliko različnih skupin, ki se delijo še v podskupine. Če je namreč zdravil, ki imajo dovoljenje za promet v Sloveniji, okoli 4.700, je medicinskih pripomočkov najmanj desetkrat več.
Vključene vse bolnišnice
V že potekajoče skupno javno naročilo so se bolnišnice vključevale po svoji odločitvi - za to se je odločilo 13 bolnišnic -, po novem pa se bodo morale v skupno javno naročilo vključiti vse bolnišnice, vključno z univerzitetnima kliničnima centroma.
Vmes je bila namreč sprejeta novela zakona o javnem naročanju, ki je vladi dala pristojnost, da lahko odredi skupno javno naročanja tudi za javne zavode.
Nabavo zdravil v smer decentralizacije
Ne dolgo tega se je pojavila ideja, da bi zdravstvena ministrstva iz Slovenije, Hrvaške in Srbije izvedle skupno javno naročilo. Z ministrstva za zdravje so takrat sporočili, da niso seznanjeni s kakršnokoli takšno pobudo. Prvi mož javne zdravstvene zavarovalnice Samo Fakin pa je dejal, da o takem skupnem javnem naročilu razmišljajo, saj velik trg običajno prinaša določene popuste pri dobaviteljih zdravil.
A Petra Došenovič Bonča z ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani meni, da je za cene zdravil pomembnejše ravnanje kupcev in plačnikov kot pa meddržavno povezovanje. S slednjim bi se namreč po njenem mnenju ustvarili monopoli na nabavni strani.
"Ob ustrezni reformi zdravstva pri nas menim, da bi bilo smiselno organizirati nabavno funkcijo v večji meri decentralizacije pri izvajalcih. Je pa važno, da prihranki pri nabavah stimulirajo izvajalce k racionalnim nabavam," je dejala. Tako ne verjame, da je možno racionalno obnašanje izvajalcev pri nabavah nadomestiti s centralizacijo nabav pri državi.
