Zdravje > Aktualno
15501 ogledov

Ta herpes lahko sproži možgansko kap ali srčni infarkt

Zaradi sonca je pogostejši poleti, saj pretirano izpostavljanje ultravijoličnim žarkom zmanjša lokalno odpornost kože in s tem splošno telesno odpornost.

Pri ljudeh z diagnozo herpes zoster ali pasovec, kot ta boleči herpes imenujemo pri nas, obstaja večje tveganje, da v prvem letu po okužbi doživijo srčni infarkt ali možgansko kap. 

Kot je pokazala najnovejša študija, je tveganje še posebej veliko pri mlajših od štirideset let, pri katerih sicer dejavniki tveganja za arteriosklerozo še niso tako prisotni.   

Pri bolnikih s tem nevarnim in bolečim herpesom v prvem letu po diagnozi obstaja za 35 odstotkov večje tveganje, da doživijo možgansko kap, za srčni infarkt je to tveganje višje za 59 odstotkov. Raziskava ugotavlja, da se ta nevarnost sčasoma vendarle zmanjša. 

Strokovnjaki dodajajo, da so odkrili samo še en dokaz o obstoju povezanosti med pasavcem ter boleznimi srca in ožilja. Raziskava je objavljena v strokovni reviji ameriškega združenja kardiologov - "Journal of the American College of Cardiology."

Kaj je pasavec?

 | Avtor:
Pasavec (Herpes zoster) je bolezen, ki se navadno pojavi na določenem delu telesa, na koži v določenem pasu. Kaže se z značilnimi mehurčki in bolečino. Neprijeten je predvsem zaradi pogosto hude in težko obvladljive bolečine, ki lahko traja tudi več mesecev po izbruhu mehurčkov. 

Pogostejši zapleti

Pri zdravih ljudeh lahko nastanek pasovca sproži padec odpornosti zaradi poškodbe, stresa ali sončnih opeklin. Zaradi sonca je torej pogostejši poleti, saj pretirano izpostavljanje ultravijoličnim žarkom zmanjša lokalno odpornost kože in s tem splošno telesno odpornost.

Pasavec ali herpes zoster povzroča isti virus, ki ga v otroštvu spozna večina otrok, ko prebolijo norice: "Sicer nenevaren virus na drugo priložnost počaka varno skrit v senzornih ganglijih hrbtenjače, kjer lahko miruje tudi vse življenje. Ponovno prebujeni lahko 10 do  30-odstotkom prebivalstva povzroči izbruh mehurjev na tistem delu kože, ki jo oživčuje živec, v katerem je virus spal," pojasnjujejo na Nacionalnem inštititu za javno zdravje (NIjZ).

Izbruh je najverjetneje posledica spremenjenega ravnovesja med gostiteljem, torej človekom, in virusom, vendar konkretni sprožilni dejavniki niso znani. Verjetno je ključnega pomena prehodno ali trajno oslabljen gostiteljev celični imunski odziv. 

Pasavec povzroča okužba z virusom Varicela zoster (VZV). V povprečju prizadene do 20 odstotkov prebivalstva. Bolezen je pogostejša pri starejših od 60 let in pri ljudeh z oslabljenim imunskim odzivom organizma, na primer pri bolnikih s HIV/aidsom, rakavih bolnikih, bolnikih po presaditvi kostnega mozga in pri tistih, ki prejemajo imunosupresivna zdravila. Lahko – a redkeje – se pojavi tudi v drugih življenjskih obdobjih in celo v zgodnjem otroštvu, če je noseča žena prebolela norice v nosečnosti.

Bolečina, ki pripelje na rob obupa

Najpogostejši in najnadležnejši zaplet pasavca ja tako imenovana postherpetična nevralgija, ko bolečina traja več kot mesec dni: "Ta je lahko zelo huda in se ne odziva na običajna protibolečinska zdravila; bolnika lahko pripelje na rob obupa. Pogosteje se pojavi pri starejših, saj zanjo toži kar polovica bolnikov starih nad 50 let s pasavcem. Ko je postherpetična nevralgija enkrat že prisotna, jo je težko obvladati," opozarjajo strokovnjaki. 

Z zdravljenjem preprečimo zaplete 

Začeti je treba takoj, sicer pa najpozneje v prvih dneh po izbruhu mehurčkov. 

Zelo pomembno je, da prizadet del kože obvarujemo pred bakterijsko okužbo, zato ga sterilno pokrijemo. Če je prisotno tudi hudo vnetje dela okrog mehurčkov, mesto nekaj dni hladimo z obkladki fiziološke raztopine, ki jih zelo pogosto menjavamo. Sicer pa na prizadet del kože ne nanašamo nobenih mazil ali krem.

Sicer se ta herpes zdravi tudi s protivirusnimi zdravili,  ki skrajšujejo trajanje izpuščaja in čas izločanja virusa, torej kužnosti bolnika. Zdravila so na voljo v obliki tablet, za hujše primere tudi v obliki, primerni za dajanje v žilo. 

Od spomladi leta 2016 je tudi v Sloveniji na voljo cepivo proti pasavcu (herpes zostru), ki zmanjšuje tveganje za razvoj postherpetične nevralgije. Cepljenje je priporočljivo za osebe stare 60 let in več.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.