Toliko transmaščob dovoljuje uredba

Predlog spremembe Zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik s temi živili, gre v javno razpravo še pred začetkom poletnih počitnic, so nam na vprašanje, kje so obljubljene in prepotrebne zakonske rešitve o omejitvi škodljivih transmaščob, odgovorili z ministrstva za zdravje (MZ). Če tokratna obljuba res drži, bo torej znano julija.

Ministrica Milojka Kolar Celarc je namreč omenjene spremembe napovedala že za konec lanskega leta in jih pozneje preložila na april.

Uredba določa dovoljeno količino

Z današnjim dnem se zaključuje javna razprava o predlogu posebne uredbe, ki med drugim določa, da je dovoljena vsebnost transmaščobnih kislin do dva grama na sto gramov skupne vsebnosti maščob v živilu. 

"Da bi čim hitreje uredili to področje, je ministrstvo za zdravje pripravilo besedilo Uredbe o najvišji dovoljeni vsebnosti transmaščobnih kislin v živilih in ga uskladilo z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter strokovno javnostjo. Kot navajate, je predlog že posredovan v javno obravnavo," so nam pojasnili na ministrstvu in dodali, da uredbe na podlagi sedanjega in zastarelega zakona o ustreznosti živil v tem trenutku ni mogoče sprejeti, "ker ne nudi zadostne pravne podlage". Zato je predlog uredbe na podlagi zakona o kmetijstvu Vladi Republike Slovenije v sprejetje predložilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je pristojno tudi za področje varnosti živil.  

Kar se živil tiče, uredba našteva:

• vsa olja, maščobe in maščobne emulzije, ki se uporabljajo v živilski dejavnosti,
• živila,  ki vsebujejo  transmaščobne kisline in so namenjena neposredni  prodaji  končnemu potrošniku,
• živila, ki se uporabljajo v obratih javne prehrane in so namenjena neposredni prodaji končnemu potrošniku.

V živalski masti jih je veliko manj ...

Če omenjeno velja za vsa olja, maščobe, maščobne emulzije in živila, ki vsebujejo takšne kisline, določbe ne veljajo za živila, kjer so transmaščobe naravno prisotne, torej za živila živalskega izvora, še piše v uredbi.

Sicer je znano, da je teh najbolj škodljivih maščob v živilih živalskega izvora precej manj, zaradi drugačne zgradbe pa naj bi imele tudi manj škodljiv vpliv na telo od rastlinskih transmaščob, nastalih v rastlinskih oljih.

Trgovcem šest mesecev časa za prehod!

Živila morajo biti proizvedena v skladu z zahtevami najkasneje šest mesecev po uveljavitvi uredbe, živila, proizvedena pred rokom so lahko v prometu do porabe zalog, še piše v uredbi, ki naj bi stopila v veljavo najpozneje začetek prihodnjega leta.

Poznavalci pravijo, da naj naša živilska podjetja ne bi imela težav, saj so se v glavnem prilagodila bolj zdravim prehranjevalnim trendom. Težave predstavljajo predvsem uvoženi, cenejši izdelki.

Tako so na Nacionalnem inštititu za javno zdravje ( NIJZ) ob predstavitvi prvih rezultatov raziskave, "Transmaščobe v živilih in njihov populacijski vnos", opozorili, da zakonsko ureditev še kako potrebujemo.

Po besedah strokovnjakinje z inštituta Cirile Hlastan Ribič vnos transmaščob pri splošni populaciji sicer ni tako kritičen, so pa zelo izpostavljene določene skupine prebivalcev, tisti, ki pogosteje posegajo po teh živilih, uživajo hitro prehrano oziroma se prehranjujejo pri ponudnikih, ki za pripravo jedi uporabljajo maščobe slabše kakovosti. Raziskavo, ki je postregla s preliminarni podatki o vsebnosti transmaščob v živilih v slovenskem prostoru, je sicer vodil Inštitut za nutricionistiko, podatki pa so pokazali, da je teh maščob pri nas še vedno preveč.

Tudi za živila, ki prihajajo iz drugih držav

"Podatki o razpoložljivost transmaščobnih kislin v živilih ter ocena tveganja za zdravje prebivalstva so pomembni zato, da bo lahko Slovenija uveljavila omejitev transmaščobnih kislin za vsa živila, ki so na trgu, tudi tista, ki prihajajo  iz drugih držav. Na podlagi teh podatkov bomo predložili oceno tveganja za zdravje ljudi zaradi uživanja živil, ki vsebujejo transmaščobne kisline. Na ta način bomo Evropski komisiji v okviru postopka notifikacije upravičili izjemo od prostega pretoka živil zaradi varovanja javnega zdravja," pojasnjujejo na MZ, kjer razlog za dolgotrajnost postopka vidijo prav v zbiranju vseh ustreznih podatkov,

"Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili, pa bo spremenjen iz zgoraj navedenih razlogov in bo predvidoma pripravljen za javno obravnavo pred poletnimi počitnicami," zagotavljajo.

Prvi so bili Danci, Slovenija še letos?

Prva članica Unije, ki je omejila dovoljeno vsebnost transmaščob v oljih in maščobah, je bila Danska leta 2003. Podobne ukrepe so kasneje uvedle tudi Avstrija (2009), Madžarska (2013) in Latvija (2015), medtem ko imajo prostovoljne omejitve v Belgiji, Grčiji, Nemčiji, na Nizozemskem, Poljskem in v Veliki Britaniji. Priporočila o količini transmaščob so izdala ministrstva za zdravje v Bolgariji, na Finskem, na Malti, na Slovaškem in v Veliki Britaniji.

Če gre verjeti obljubam ministrstva za zdravje pod vodstvom Milojke Kolar Celar, bi lahko Slovenija zakonodajo na tem področju dobila že letos.

vanda.levstik@zurnal24.si