V eni ambulanti je zdaj več opreme, kot je je bilo prej na polovici oddelka, nove prostore internistične urgence v Ljubljani ponosno opiše njen predstojnik Dr. Hugon Možina, ki se hkrati zaveda, da moderne aparature in več prostora ne pomagajo preveč. Priliv bolnikov je še vedno ogromen, čakanje nesprejemljivo - na sprejem v bolnišnico se čaka tudi ves dan.
Pred tem pogovorom sem na hodniku pred vašo pisarno, kjer je med drugim veliko čakajočih bolnikov, govorila s sestro. Pravi, da je sedaj celo slabše, tako za bolnike kot osebje ...
Za nekatere člane osebja je res tako. Če imajo nekateri zdaj boljše pogoje, mora sestra v triaži po novem prehoditi nekoliko večje razdalje. To pomeni, da je še bolj obremenjena. Dokler ne dobimo dodatnega osebja, je seveda to delo oteženo, predvsem v času konic.
Danes je torek, ko je ljudi največ (intervju smo opravili v torek, op. n.). Čez vikend imamo sicer nekoliko manj ljudi, pri naših sosedih na drugi strani, na kirurški urgenci, pa je ravno obratno. Tudi pri njih je premalo sester. Upajmo, da bo proces hitrejši, ko pridejo nove. Mi ne moremo pospešiti dela, dokler ne bomo imeli na vsako ekipo dveh sester. Možnosti za hitrejše delo namreč so, saj imamo več ambulant.
Na internistični urgenci je po novem več sodobnih ambulant. Če ste prej imeli dve oziroma tri, jih je danes kar šest.
Natanko tako. Več sester bo delo pospešilo, zato ker bo ena lahko pripravljala bolnika, druga bo na primer v istem času prvemu jemala kri. Zdravnik bo medtem pregledal drugega bolnika in tako se bo to zaporedje pospešilo. To nas bo rešilo.
Koliko sester boste dobili in seveda, kdaj?
Poteka razpis za devet sester. Nekaj se jih je že prijavilo, opravili smo nekaj razgovorov. Mislim, da jih še ni dovolj, saj sestre k nam nerade prihajajo. To je delo, trdo delo, sicer zelo zanimivo, veliko se naučijo. Naše sestre drugi oddelki in druge ustanove zelo radi vzamejo, saj so zelo izkušene, kar za nas pomeni, da nam pobegnejo, če le dobijo priložnost.
Ali drži podatek, da bi potrebovali vsaj štirideset novih medicinskih sester?
Gre za nekakšen poseben izračun. Ministrstvo nam je pripravilo enotno metodologijo za organizacijo urgentnih centrov, kjer se na osnovi formul oziroma števila bolnikov izračuna število sester, ki jih potrebujemo. Vsi urgentni centri v državi smo to izračunali in nihče od nas ni dobil niti tretjine teh kadrov.
Koliko bi jih torej še nujno potrebovali?
Zagotovo vsaj petnajst, to je nujno. Seveda ne vseh diplomiranih. Vedeti morate, da smo mi za te sestre prosili že pred letom dni. Dobiti smo jih želeli prej, še pred otvoritvijo nove urgence, saj smo jih želeli izobraziti. Vendar takrat še ni bilo razumevanja. Ne vem, nekako niso dojeli te nove urgence. Vodstvo se je ukvarjalo z mnogimi drugimi težavami.To pomeni, da so relativno pozno spoznali, kako zelo potrebujemo nove ljudi. Šele ko je bila urgenca zgrajena, ko so se vmes začeli sprehajati po gradbišču, so nekako začeli razumevati.
Interesa za delo na urgenci torej ni. Kako je plačilom teh ljudi?
To so sestre, ki so res najbolj obremenjene. Sestre na intenzivni negi in na urgenci nimajo boljšega izhodišča od drugih. Seveda bi to bilo prav. Za to osebje velja fluktuacija. Saj veste, obremenitev je velika, ljudje si ustvarijo družine in začnejo razmišljati, da bi šli kam drugam. To je pojav, ki je prisoten povsod po svetu in zaradi tega bi morali te ljudi bolje nagrajevati. Pri nas jih ne.
Bolniki še vedno čakajo po celo noč ...
Danes smo imeli izredno velik dotok bolnikov in vsi so bili precej bolni, kar pomeni, da smo jih imeli kar trideset, ki so bili pri nas preko noči. Gre za ljudi, ki jih je treba sprejeti v bolnišnico in za vse te bolnike morajo ekipe skrbeti. Namesto, da bi se ukvarjale samo s temi, ki prihajajo, mora vsaka ekipa skrbeti še za deset bolnikov, kar seveda upočasni delo. In zaradi tega se časi podaljšajo.
Problem je še v tem, ker v osrednjeslovenski regiji ni dovolj postelj. V naši regiji je približno četrtina manj postelj na prebivalca, kot v drugih regijah. To pomeni, da če zbolite, boste toliko težje šli v bolnišnico in zaradi tega so ti čakalni časi tako dolgi. Za vsakega bolnika čakamo, da se bo kakšna postelja izpraznila.
Ob predstavitvi nove urgence smo pričakovali, da tega ležanja po hodnikih ne bo več.
Naivno bi bilo pričakovati, če bi rekli, da se bo to spremenilo, če ni postelj. To je tako, kot bi do sem napeljali avtocesto, naprej pa je še vedno regionalka. Seveda se bo takoj naredila kolona.
Dokler ne bo v osrednji ljubljanski regiji še ena bolnišnica z 200 posteljami in to za naše bolnike, ne za poškodovance, bo pač tako.
Ne morem si predstavljati, kako bo ob izbruhu gripe. Sicer takrat dobite dodano pomoč, odpre se posebni center, ampak vseeno. Kaj pričakujete?
Počasi se začenja. Največ je kroničnih bolnikov. Na primer srčni bolnik s srčnim popuščanjem dobi virozo, ki to stanje poslabša. Mi ga sprejmemo zaradi srčnega popuščanja, v ozadju pa je neka virozica. V glavnem grem za številne kronične bolnike iz raznih področij, ki se jim stanje poslabša zaradi teh okužb.
Polovica jih gre domov. To pomeni, da so naši bolniki kar bolni. Mogoče je v tej skupini bolnikov, ki gredo domov, polovica takšnih, ki jim sploh ne bi bilo treba priti k nam, temveč bi potrebovali neko drugo specialistično ambulanto.
Ali bi jih mogoče lahko ustrezno pregledali v zdravstvenem domu?
Ni nujno, kakšno stvar že, ampak večinoma gre za usmerjene bolnike, ki potrebujejo kardiologa, gastrologa, internista, kjer bi sicer čakali na preglede kar nekaj časa. Zato pač pridejo k nam, z napotnico seveda.
Je pa težko. Gospa, ki sem jo spremljala, je najprej čakala dve uri za sprejem pri osebni zdravnici, potem 13 ur pri vas. To je za starega človeka zelo težko in nedopustno dolgo, pa ne samo za starega. Če si bolan ...
To je res, vendar po drugi strani ti ljudje, ki pridejo k nam in mogoče ne bi bili za nas, opravijo te preiskave, ki jih sicer opravljajo mesece, v 12 urah. Zato mislim, da ni povsem pravično, da se pritožujejo nad temi dvanajstimi urami, ki bi se sicer raztegnile na pol leta.
Sicer so naši sosedje tisti, h katerim pridejo bolniki direktno, kot se sami odločajo, brez napotnice. Imajo tudi po 150 poškodovanih na dan čez vikend in večji del je takšnih, ki bi jih lahko obravnavali njihovi zdravniki. To so ljudje, ki pridejo brez potrebe na urgenco, naredijo gnečo, zastoje.
Kdaj dobite dobite nove zdravnike?
Trenutno je v kliničnem centru kar nekaj specializantov, če se ne motim jih je trinajst, vendar še potrebujejo leto, dve do konca. Sicer bomo v kratkem objavili še razpis za zdravnike, vendar ne pričakujemo, da bomo koga dobili. Povpraševanje po internistih je po Sloveniji res veliko. Sicer pa ne veš, mogoče se kdo prijavi. Upajmo.
Sicer za hitrejše delo pri nas najprej potrebujemo sestre, ki bodo omogočile hitrejše delo z bolnikom. Dobili bomo tudi novo ekipo urgentnih zdravnikov, kar pomeni dodatno ekipo, ki bo skrbela za bolj kritično bolne. To bo stalna ekipa. Tako bomo hitreje delali, hkrati pa bo to pomenilo razbremenitev ostalih zdravnikov - tisti najtežji bolniki jim namreč vzamejo veliko časa. Dobiš enega hudo ogroženega bolnika in se z njim ukvarjaš nekaj ur, dokler ga urediš in spraviš na pravo mesto. Vmes so preiskave, CT- ji. Če bo ta ekipa samo za takšne bolnike, bodo druge ekipe razbremenjene, kar bo spet pospešilo delo. Lahko bi se pogovarjala tudi o odtoku bolnikov, kar pa je vse večji družbeni problem, ki ni nič drugačen, kot na primer na Nizozemskem. Ravno včeraj sem se pogovarjal s kolegom Nizozemcem, ki mi je dejal, da je pri njih isto. Da bolniki ne gredo več k svojim družinskim zdravnikom, temveč direktno na urgence. Po vsej Evropi so urgence oblegane, ker ta prva mreža ali ne deluje, tako kot treba, ali pa so se ljudje preprosto navadili, da gredo na urgenco.
Nedavno sem se pogovarjala z družinsko zdravnico na podeželju, ki pravi, da je "krivda" za natrpane urgence tudi pri njih, predvsem zdravnikih v bližini urgenc, ki po njenem prehitro napišejo napotnice pod nujno. Sicer so bolniki pogosto panični, zdravniki pa v defenzivi ...
Zaradi določenih dogodkov, ki so bili medijsko zelo odmevni, je strah zdravnikov vse večji. Kar pomeni, da enostavno poskušaš odgovornost prenesti na nekoga drugega. Kup bolnikov pride k nam tudi zaradi pritiska na zdravnika. Gre k zdravniku, ki mu pove, da bo prišel na vrsto za preiskavo šele čez tri mesece. Mnogi zato zahtevajo, da jih pošljejo kar na urgenco, na koncu se gre na nož, včasih pridejo tudi sorodniki. Zdravnik seveda popusti in ga pošlje naprej.
Predlani sem ves čas hodil na ministrstvo: “Češ, zima se bliža, spet bodo težave, nekaj moramo ukreniti.”
Koliko povprečno se čaka na vaši urgenci?
Povprečje ni slabo. Lahko vam povem, da na zdravniški pregled v povprečju čakajo približno 59 minut. Vendar običajno dopoldne. Če pa pridete v torek proti večeru, pa boste lahko čakali tudi devet ur. Tako da povprečje je super, težava so te špice. Na primer v ponedeljek dopoldne gre zelo hitro, tudi v bolnišnici je še nekaj prostora. Ker veliko družinskih ambulant začne delati v ponedeljek popoldne, jih zdravniki potem proti večeru pošljejo na urgenco. V ponedeljek je torej težava zaradi velikega obiska zvečer, sicer se tja do treh ponoči te bolnike uspešno obdela. Kaj hitro seveda nastopi nova težava. Ker smo v ponedeljek zasedli veliko postelj v bolnišnici in v torek pridejo novi bolniki, jih nimamo kam dati. Zadeve se upočasnijo. Namesto da bi se tukaj ukvarjali z novimi bolniki, se ukvarjamo še s petdesetimi, ki ostajajo tukaj pri nas.
Trideset bolnikov trenutno čaka na posteljo v bolnišnici. Kdaj se bo teh trideset postelj sprostilo?
Traja. Zdaj je ura dvanajst in bolnike od včeraj bomo počasi premaknili, novi od danes pa bodo spet čakali na postelje.
Ves dan? 24 ur na hodniku?
Lahko tudi, da ... Sicer lahko zanje zelo dobro poskrbimo tudi v 24-urni ambulanti, v opazovalnici, kjer je udobno in varno, ampak teh mest je še vedno samo 16. V tujini imajo sprejemne oddelke s 40 do 50 posteljami. Dejstvo je, da imajo urgence v tujini več prostora in več kadra. Z Avstrijci se težko primerjamo, saj imajo največ postelj na človeka na svetu, imajo celo preveč bolnišnic, zato razmišljajo, da bi jih skrčili.
Dokler ne bo v osrednji ljubljanski regiji še ene bolnišnice, z 200 posteljami in to naše bolnike, ne za poškodovance, bodisi bo več postelj po domovih za starejše, bo pač tako. Nujni bi bili tudi tako imenovani negovalni oddelki. Na urgenci vas sprejmejo zaradi pljučnice, po treh dneh ste na antibiotiku boljši in potem vas iz bolnišnice napotijo v rehabilitacijsko enoto, kjer vas postavijo na noge in potem lahko greste čez dva ali tri dni domov. Tukaj je še paliativna medicina, kjer poskrbijo za bolnike, ki niso več za bolnišnico, vendar potrebujejo pomoč pri lajšanju težav.
Torej se vsa problematika slovenskega zdravstva najbolje izrazi prav pri vas?
Mi smo v bistvu neke vrste obliž za vsako luknjo v sistemu. Ta obližek težko raztegneš čez vse te luknje.
Zazvonil je telefon, če sem prav razumela, vas kličejo na oddelek?
Danes sem moral prevzeti 24-urno bolnišnico, saj je moral konzultant prevzeti še del bolnikov od ponoči. Nemogoče se je ukvarjati s toliko bolniki, saj hitro kaj pozabiš, na primer na kakšna zdravila. Sem prva rezerva, tisti, ki prvi vskoči, tudi v primeru, ko nam zboli kakšen zdravnik. Ne moreš drugače, kajti hitro se ti jih lahko nabere dvesto tudi tristo v vrsti.
vanda.levstik@zurnal24.si
Zdravnikom ni v interesu, da se situacija uredi. Potem ne bi šlo več menjava usluge za uslugo. Ko se njihove otroke zaposluje v JS na visoklih delovnih mestih, oni pa potem jemljejo funkcionarje preko vrste. Tu bo katerakoli vlada težko… ...prikaži več kaj spremenila, ne glede na barvo. Večina politikov vseh polov itak sodeluje v tej blagovni menjavi.
Hvala komunistični dvajsetletni oblasti, ki je pahnila narod v bedo in na grob. Narod, vi pa še naprej volite predlagane "rdeče" vladarje podprete iz štaba v murglah.
Interjuvanec dr. Možina upa, da se bo odprla nova bolnišnica z vsaj 200 posteljami za območje glavnega mesta. Se strinjam z njim, vendar ima zdravstvo v SLO še eno večjo napako, to je šibko strokovno znanje zdravnikov. V resnici ti… ...prikaži več ti delajo čakalne vrste. Ljudje niso bolj bolani, le slabša je znanje zdravnikov, ki gredo študirat le zaradi sužb, ki jih že čakajo, ne pa zaradi tega, da bodo odlični strokovnjaki. Medicinci, ki pridejo iz MU imajo zelo malo uporabnega znanja.