"Odnos do življenja in smrti je odraz družbe v kateri živimo. In v naši družbi smrt predstavlja nekaj neprijetnega in tragičnega zato v nas zbuja neprijetna čustva. Tem temam se zato zavestno in nezavestno izogibamo," nam je pojasnila vodja Oddelka za akutno paliativno oskrbo Onkološkega inštituta in vodja projekta Metulj Maja Ebert Moltara, dr. med.
Četudi bi se v času življenja bolj ukvarjali z umrljivostjo, bi nas smrt bližnjega, nekoga, ki ga imamo radi, gledano s človeške plati, po njenih besedah vseeno prizadela in nikoli ne bi bila taka smrt samoumevana in enostavna: "In tako je konec koncev tudi prav, saj smo ljudje, čustvena, med seboj tako ali drugače povezana bitja."
Gledano s strani družbe pa bi po njeni oceni zagotovo lahko, z bolj odprtim odnosom do smrti, že vse od otroštva dalje sčasoma dosegli lažje soočanje z umrlivostjo, s čustvi, ki nas ob tem prevevajo. Pravi, da bi s tem omogočili tudi hitrejše in pravočasnejše prepoznavanje stisk bolnikov z neozdravljivimi boleznimi, boljšo oskrbo umirajočih ter tudi ustreznješo podporo njihovim bližnjim. "Prav tako bi se v taki, bolj odprti družbi, ki bi se znala pogovarjati o smrti kot delu življenja, lažje znašli tudi žalujoči, ki so danes pri nas pogosto stigmatizirani in se ne vedo kam in na koga obrniti," dodaja.
Česa nas je nabolj strah
"Bolniki zdravnikom velikokrat navajajo strah, da bi umrli v bolečinah. Najhuje je to pri tistih, ki so prisostvovali smrti bližnjega, ki je umiral v bolečinah," je povedala Maja Ebert Moltara. A danes so zdravila, ki jih uporabljamo v času umiranja, po njenih besedah zelo učinkovita in dobro poznana, zato je ta strah praviloma nepotreben.
"Prav pa je, da na tem mestu vseeno izpostavimo tudi nekaj tabujev povezanih z »morfijem«, zdravilom, ki ga marsikdo enači z bolečinami in s smrtjo," je dejala. Pojasnjuje, da »morfij« oziroma morfinske preparate v medicini uporabljajo pogosto, zato zgolj uvedba le teh še ne pomeni, da bo nekdo kmalu umrl. Prav tako nekdo, ki prejema morfinske preparate v obdobju umiranja ne umre zaradi »morfija«. Pravi, da je morfij ob pravilni uporabi izredno varno in dobro zdravilo ter učinkovito pomaga pri lajšanju bolečin in težkega dihanja.
"Obvadovanje bolečine zato s strani zdravstvenega kadra nanavno ni prepoznan kot večji problem in to bolnikom, ki tak strah nakažejo tudi obrazložimo," pojasnjuje.
"V našem okolju morda celo pogostejši in za reševanje tudi bolj težaven strah bolnikov je, da bodo svojim najbližnjim v breme," še pravo. Ugotavlja, da je v današnjem času včasih tudi res tako, toda vseeno vidijo vse več slovenskih družin, da se kljub pomanjklivim možnostim oskrbe na domu, na koncu vseeno ob dodatni podpori odločijo, da oskrbujejo svoje bližnje doma, v okolju ki je za bolnika zagotovo najprijetnejše in zato tudi najprimernejše: "Take odločitve so za svojce velikokrat zelo zahtvne, naporne, vendar vedno znova se ugotavlja da skrb v domačem okolju prinese zadovoljstvo ne samo bolniku temveč tudi svojcem."
Ob takih strahovih bolnikov je zato zelo pomembna individualna obravnava in iskanje najbolj optimalnih rešitev skupaj s celotno družino.
Maja Ebert Moltara, dr. med
Cenite dan, čeprav ni najboljši
"Živite življenje. Cenite vsak dan, ki vam je namenjen, pa četudi je slab. Vedno se zavedajte da bi bilo lahko še slabše in stremite k temu, da bo bolje," svetuje zdravnica. "Spoštujte drug drugega, četudi imate različna mnenja in ne izgubljate časa za neplodne prepire. Imejte se radi in imejte radi ljudi okoli sebe. Ohranjajte spomine na svoje bližnje, preminule, in živite z modrostimi, ki so vam jih v času svojega življenja prenesli," polaga vsem na srce.
Tako nam bo po njenih besedah lažje ob trenutkih, ko nam bo življenje spet namenilo težke trenutke: "Tudi trenutke, ko lahko resno zboli nekdo nam blizu, ko umre, ko morda zbolimo sami. Tudi težki trenutki so del življenja, od nas samih pa je odvisno kako jih bomo živeli. Zato živite življenje danes."
anja.scuka@zurnal24.si
nerodno je to, ker zmiraj umirajo nedolžni, barabe pa "predolgo" živijo !
In zakaj je potrebno nekoga mučiti na koncu življenja, če pa bi mu lahko omogočili evtanazijo, če bi si to želel.