Za zmanjševanje umrljivosti je tako pomembno predvsem zgodnje odkrivanje bolezni in takojšnje učinkovito ter vsaki bolnici prilagojeno zdravljenje, so navedli v slovenskem združenju za boj proti raku dojk Evropa Donna.
Tako bodo tudi letos v okviru rožnatega oktobra pripravili številne aktivnosti, s katerimi želijo osvestiti širšo javnost o raku dojk in opozoriti na pomen zdravega načina življenja, zgodnjega odkrivanja in učinkovitega zdravljenja bolezni.
V torek, 4. oktobra, bodo predstavnice Evrope Donna z rožnatimi pleteninami oblekle drevesa v ljubljanskem parku Zvezda. Na dan zdravih dojk, 15. oktobra, pa bodo članice združenja v Ljubljani, Slovenski Bistrici, Postojni in na Jesenicah zaplesale v družbi plesalcev ter učencev in dijakov.
V okviru rožnatega oktobra bodo tudi letos potekali dobrodelni Teki za upanje. Odvili se bodo v Zagorju ob Savi, Novi Gorici, Dolenjskih Toplicah in Slovenski Bistrici.
V oktobru bodo ženske, ki so prebolele raka dojk, vsak torek in četrtek med 9. in 13. uro na Onkološkem inštitutu Ljubljana delile promocijski material Europe Donne in rožnate pentlje. Obiskovalcem bodo posredovale praktične napotke in informacije o zdravljenju raka dojk v bolnišnici in po njem. Roza pentlje bodo ta mesec sicer delili po vsej Sloveniji.
Predstavnice združenja so konec septembra obiskale državni zbor in predsedniku zbora Milanu Brglezu in poslancem predstavile pomen stabilnega zdravstvenega sistema in opozorile na pomembne vidike obravnave onkoloških bolnikov. Ob tem so v preddverju parlamenta odprli razstavo fotografij Lep je dan, na katerih je fotograf Tomaž Levstek ujel pozitivno podobo bolnic in članic Europa Donne.
Po letih stagniranja
Na leto v Sloveniji odkrijejo okoli 1300 novih primerov raka dojk, bolezni pa podleže okoli 400 obolelih. Vse več na novo odkritih rakov je posledica tudi presejalnega programa za raka dojk Dora, ki vabi na presejalne mamografije ženske v starosti od 50 do 69 let.
Presejalni program Dora so po letih stagniranja, ko se je izvajal pretežno le v osrednji Sloveniji, začeli v zadnjem letu pospešeno širiti. Zdaj je vanj vključenih že 66 odstotkov vseh žensk v omenjeni starostni skupini, medtem ko je bilo še v začetku lanskega leta vključenih 41 odstotkov vseh žensk te starosti.
Tako na Onkološkem inštitutu Ljubljana, ki je nosilec Dore, v letošnjem letu načrtujejo, da bodo s presejalno mamografijo v okviru programa na območju celotne Slovenije pregledali 59.000 žensk, pri čemer so jih v letu 2015 pregledali 39.745.
Ženske na mamografski pregled povabijo na Onkološki inštitut Ljubljana, v Zdravstveni dom Ljubljana Metelkova, Zdravstveni dom Domžale, Splošno bolnišnico Trbovlje, Univerzitetni klinični center Maribor, Zdravstveni dom Maribor, Splošno bolnišnico Ptuj, Splošno bolnišnico Izola, Splošno bolnišnico Nova Gorica in Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo Kranj. Pregledi potekajo tudi v dveh mobilnih enotah.
V program Dora bodo v kratkem vključili tudi ženske z novomeškega območja, s postavitvijo mobilne enote na Jesenicah pa tudi ženske s celotne Gorenjske. Postopki za vključevanje drugih območnih enot bodo predvidoma stekli v prihodnjem letu, njihova dokončna vključitev pa bo med drugim odvisna tudi od izpolnjevanja zahtev za vključitev presejalnih centrov v program Dora.
Sicer pa podatki Registra raka RS kažejo, da je pri ženskah v starosti od 50 do 69 let iz Osrednjeslovenske regije, kjer program Dora poteka od leta 2008, porast odkritih novih primerov raka dojk od leta 2009 do 2012. V teh letih je bila namreč večina teh žensk presejana. Učinek presejanja na porast novoodkritih rakov je predvsem na račun porasta rakov dojk, odkritih v omejenem stadiju.
Na začetku niska udeležba
Od začetka delovanja programa Dora aprila 2008 do konca septembra 2016 so na slikanje povabili 144.944 žensk, nekatere med njimi že večkrat, saj trenutno v nekaterih regijah poteka že peti krog presejanja. V vsem tem času so opravili več kot 197.000 mamografij.
Pri tem so odkrili 1300 rakov dojk, dve tretjini v omejenem stadiju bolezni. Povprečna udeležba povabljenih žensk je bila 80-odstotna. Vodja programa Dora Maksimiljan Kadivec je ob tem dejal, da je "udeležba v prvih krogih navadno nekoliko nižja, nato pa se zviša, saj med ženskami zaokroži dober glas o pozitivni izkušnji s programom Dora".
"Po naših izkušnjah ženskam največ pomeni to, da na pregled pridejo točno ob uri, ko so naročene, torej nič ne čakajo. Celoten pregled jim ne vzame več kot pol ure. Dan in uro pregleda si lahko izberejo tudi same. Prav tako jim veliko zaupanje v program daje to, da slike dojk odčitavata dva zdravnika radiologa, ločeno drug od drugega. To seveda prinaša višjo kakovost za celoten program. Vemo namreč, da na tak način najdemo 20 odstotkov več rakov, ki bi jih samo en zdravnik sicer spregledal," je pojasnil.
Pisni izvid normalne mamografije ženske prejmejo v roku petih dni na domači naslov. Žensko z normalnim izvidom na mamografijo povabijo čez dve leti. Če radiologi na sliki najdejo sumljivo spremembo, jo v nekaj dneh pokličejo po telefonu, da se zglasi na onkološki inštitut na dodatne preiskave. Morebitne dodatne preiskave opravi v enem dnevu, na enem mestu. Dodatne preiskave pomenijo, da ženska na inštitut opravi dodatno slikanje dojk oz. pregled z ultrazvokom, redkeje je potrebna tudi punkcija sprememb v dojkah.
Okoli štiri odstotke vseh slikanih žensk potrebuje dodatne preiskave in samo pri pol odstotka slikanih dejansko potrdijo diagnozo raka dojk. Ženska, ki je bila slikana v presejalnem programu Dora, najpozneje v dveh tednih po mamografiji pozna svojo diagnozo in načrt zdravljenja raka.
