"Biodiverziteta je pestrost življenja na Zemlji v vseh najrazličnejših oblikah, od bakterij in gliv do rastlin in živali. Tudi ljudje smo del biodiverzitete. Biodiverziteta pa ni le raznolikost živih vrst, je tudi raznolikost znotraj posameznih vrst, njihova genska pestrost in je tudi vsa pestrost ekosistemov, kjer te vrste prebivajo," opisujejo avtorji projekta LIFE Naturaviva.
Na svetu je bilo doslej po njihovih navedbah opisanih okoli 1,2 milijona vrst živali, od tega skoraj milijon žuželk in okoli 300.000 vrst višjih rastlin.
Več kot polovica vrst pa sploh še ni odkritih. Slovenija se ponaša z eno največjih biodiverzitet v Evropi: "Po doslej znanih podatkih živi pri nas okoli 21.000 vrst živali, od tega okoli 18.000 vrst žuželk, in okoli 3.000 vrst višjih rastlin." Ob tem pa opozarjajo, da biodiverzieta izginja, zato moramo vsi skupaj poskrbeti, da jo ohranimo. Eden od načinov je tudi ta, da ustvarimo biodiverziteti prijazen vrt.
Ustvarite biodiverziteti prijazen vrt
Avtorji projekta so podali kratka navodila, kako boste tudi s svojim vrtom poskrbeli za biodiverziteto.
- Ne uporabljajte pesticidov in umetnih gnojil.
- Pustite, da v kotičku vrta rastline poganjajo spontano in počakajte čim dlje, preden jih pokosite. Tako boste omogočili razmnoževanje in večjo raznolikost rastlinskih vrst ter obenem dom za številne živali.
- Uredite manjši ribnik.
- Skladovnice hlodov in kamnov lahko postanejo dom za male sesalce, dvoživke in različne nevretenčarje.
- Obogatite živo mejo z domorodnimi vrstami. Zasadite medovite rastline, ki bodo privabile številne žuželke.
Tako pomembni so celo hrošči
"Ohranjena biotska raznovrstnost je podlaga za najširši nabor ekosistemskih uslug, ki so bistvene za življenje ljudi," pa opisujejo na Zavodu RS za varstvo narave.
Pojasnjujejo, da nam rastline in živali v svojem naravnem okolju nudijo različne ekosistemske usluge:
• rastline proizvajajo kisik in porabljajo ogljikov dioksid - ta proces je še posebej intenziven v gozdovih;
• vežejo in razgrajujejo snovi, ki onesnažujejo okolje, pri čemer so še posebej učinkovita mokrišča - ta delujejo kot čistilne naprave za izpuste civilizacije;
• čistijo zrak in vodo;
• varujejo pred poplavami, saj mokrišča in obvodni prostori služijo kot razlivna površina za narasle vode;
• varujejo pred erozijo, ker rastline s koreninami utrjujejo in zadržujejo tla;
• zagotavljajo hrano, saj organske snovi in s tem vsa naša hrana izvirajo iz rastlin, večino teh pa oprašujejo živali;
• nastanek in razvoj plodnih tal je posledica delovanja in odmiranja živih bitij;
• in nenazadnje, ohranjena narava nam daje možnosti za rekreacijo, oddih in sprostitev, kar vpliva na fizično in psihično zdravje ljudi in s tem na zdravstveno blagajno.
Na Zavodu pojasnjujejo, da ima narava čudovito lastnost samočiščenja, samoobnavljanja in razvoja. Vendar le do takrat, ko naše izkoriščanje ostane v mejah trajnostne rabe. "Zelo težko si je predstavljati, da je v naravi vse povezano, soodvisno, in da so te povezave zelo zapletene. Metulji, hrošči, polži in drobne žuželke v tleh so majhni, a nepogrešljivi sestavni delci človekovega življenjskega prostora, ki mora ohraniti ravnovesje, moč obnavljanja, čiščenja in rasti, da bomo ljudje lahko preživeli," opisujejo.
Žuželke morajo opraševati naše pridelke; vodno rastlinje, polžki, vrtinčarji, rakci in drugi mali organizmi morajo ohranjati samočistilno moč naših rek. Za nas morda nepomembni hrošči morajo biti hrana pticam in netopirjem, ki bodo poskrbeli za to, da se nam neprijetne ali škodljive žuželke ne razmnožijo preveč…
Zavod RS za varstvo narave
Rastline morajo po njihovem opisu ohranjati tisto količino kisika v ozračju, ob kateri smo se razvili in ki je primerna za naše življenje.
"Preplet odnosov med organizmi sestavlja trdno ogrodje piramide, na katere vrhu tiči blagostanje človeka. Blagostanja ne merimo le v denarju in prepričanje, da lahko manjkajoče člene narave brez škode nadomestimo z umetnimi konstrukcijami, je iluzija. Posledice izginotja neke vrste metulja se ne pokažejo takoj. Iz piramide lahko morda brez večjih posledic izmaknemo nekaj kamnov, a mi smo jih ukradli že veliko. Kdaj se bo to ogrodje zrušilo, ne vemo; zatrdno pa že danes vemo, da se bo," še pravijo.
anja.scuka@zurnal24.si
