Huda bolezen: Najpogosteje prizadene dekleta iz srednjega in višjega sloja

"Letos se mi je po več kot 35. letih življenje z anoreksijo sestavilo. Le-to je pri meni sprožila ena od prvih spolnih zlorab pri 10. letih. Tisti večer sem občutke groze in strahu ter zmedenosti v sebi otopila s hrano. Doživljaju, da hrana otopi občutenje sebe in sveta, se je v kratkem pridružilo spoznanje, da intenzivna telovadba na skrivaj po zaužitih obrokih preprečuje, da se zredim. Zelo kmalu sem začela vleči paralelo - če sem suha, me ljudje opazijo in mi posvetijo pozornost.

V višjih osnovnošolskih razredih sem dodala novo pravilo – moj zadnji obrok v dnevu je lahko jabolko ob 16h. Ko sem šla v srednjo šolo, sem se preselila v internat, kjer sem preračunala, da bi lahko moja prekomerna telovadba postala sumljiva in neodobravajoča, zato sem začela z uporabo raznih manevrov občutno manj jesti. Narava študentskega obdobja in načina življenja pa mi je z odsotnostjo vsakega 'nadzornika' nad mojim vedenjem in hranjenjem omogočila, da so moji obroki v večini postali tekoči (bela kava, liter soka iz tetrapaka na dan, kokakola brez kalorij) z dodatkom male žemljice ali koščkom kruha z eno rezinico sira ipd." 

To je le ena od mnogih zgodb oseb, ki se soočajo z motnjami hranjenja in ki jim ta bolezen kroji življenje. Ker dekle ni zmoglo samo najti izhoda iz primeža bolezni, se je obrnilo na Svetovalni svet, kjer že vrsto let obiskuje svetovanja in skupine. Zaveda se, da jo čaka še ogromno dela, da premaga strah pred hrano. A ve, da je priznanje, da ima težavo, že dober začetek.

Letno Svetovalni svet obišče okoli 140 oseb z motnjami hranjenja in njihovi svojci, od tega je 40 takšnih, ki hodijo dlje časa oziroma so stalni, je povedala Anja Murovec iz društva. "Osebe pogosto pomoč poiščejo same ali pa jih k nam usmerijo starši, ki so obupani in jim ne znajo več pomagati. Pomoč pri nas dobijo tako osebe z motnjami hranjenja, kot njihovi starši oziroma družina, ki so prav tako prizadeti in zaskrbljeni zaradi motnje."

En odstotek populacije trpi za anoreksijo

Najbolj razširjena oblika motnje hranjenja je anoreksija. Anoreksija prizadene približno en odstotek celotne populacije, v zadnjem obdobju postaja še pogostejša, pojasnjujejo pri Inštitutu za človeške vire.

Anoreksija veliko bolj ogroža ženske kot moške, največkrat pa prizadene dekleta iz srednjega in višjega družbenega sloja, dodajajo.

Shutterstock

Dodala je še, da se oseba z anoreksijo zato lahko vidi kot izjemno debela, čeprav je njena telesna teža že nevarno nizka. "Posledično se oseba z anoreksijo ponavljajoče tehta, močno omejuje količino zaužite hrane, je majhne količine le določene vrste hrane, kompulzivno telovadi ter razvije neobičajne prakse prehranjevanja, kot je zavračanje prehranjevanja v javnosti oziroma pred drugimi."

Obstajata dve obliki anoreksije nervoze: restriktivna anoreksija, kjer oseba vzdržuje nizko telesno težo z zavračanjem hrane in/ali hiperaktivnostjo te, ter purgativna anoreksija, kjer se oseba zateče k bruhanju, odvajalom in diuretikom, da bi ohranila nizko telesno težo.

Na kaj moramo biti pozorni?

Kot prvi znak, na katerega moramo biti pozorni, je drastična shujšanost, torej velika izguba teže in izogibanje obrokov, čemur se lahko pridruži zelo intenzivna telesna vadba. "Pozorni moramo biti na spremembe pri vedenju, oseba se zapre vase, manj se druži, obsedeno šteje kalorije, izgubi menstruacijo, izogiba se obrokom, veliko časa telovadi," je še poudarila Anja.

Drugi znaki so tudi strah pred pridobivanjem teže, popačena podoba lastnega telesa in samovrednotenje, ki je odvisno od zaznane telesne teže in oblike telesa ali zanikanje resnosti nizke telesne teže, uživanje le določene "varne" hrane, strogi prehranski rituali, kot je izpljuvanje hrane potem, ko jo oseba prežveči, nenehno tehtanje in merjenje telesa ter nošenje več plasti oblačil (zaradi prikrivanja).

Za anoreksijo pogosteje zbolevajo ženske, vendar prav tako prizadene moške, je izpostavila Anja. Ena od štirih oseb, ki trpijo za anoreksijo, je moškega spola. "Velikokrat se anoreksija pojavi v obdobju mladostništva, na primer v srednji šoli ali pri vstopu na fakulteto, vendar se starostna meja vse bolj premika. Obolevajo namreč tako mlajše osebe kot osebe srednjih let ali starejši," je razložila.

Poguben vpliv bolezni na telo

"Bolezen lahko zelo negativno vpliva na telo, saj pri anoreksiji prihaja do stradanja," je začela Anja. "Prihaja do izgube kostne gostote, izgube menstruacije, nespečnosti, razdražljivosti, depresije, znižanega krvnega tlaka, ki je lahko celo prenizek, pomanjkanja hranil, vitaminov in mineralov. Lahko pride do čustvenih nihanj, paničnih napadov ter drugih težav, ki jih povzroča pomanjkanje hranil v telesu."

Zdravljenje poteka lahko v obliki hospitalizacije ali ambulantno v bolnišnicah oziroma pri psihiatrih, je povedala Anja. V njihovem društvu se ukvarjajo s psihosocialno podporo osebam, ki trpijo zaradi motenj hranjenja in njihovim bližnjim.

Kako hitro lahko pride do izrednega stanja, priča tudi osebna izpoved mamice, katere hčerka se bojuje z anoreksijo. Kot je dejala, se je vse začelo v času korone, ko so otroci ponovno sedli v šolske klopi. Sprva je opazila, da hčerka je manjše obroke, potem je v obraz postajala vse bolj bleda, nato pa so ji oblačila postajala vse bolj ohlapna. Kmalu sta se hranjenje in pitje ustavila, urgentno je bila napotena v bolnišnico. "Sledila je hospitalizacija. V bolnišnici je počasi začela pridobivati na teži, tudi počutje se ji je izboljšalo." Kasneje ji je teža ponovno začela padati in sledila je še ena hospitalizacija. Kaj se je zgodilo, da je prišlo do tega, ne ve, a sklepa, da je bilo nekaj hudega.

"Bolezen vpliva na našo celo družino: velik občutek krivde, kaj je bilo narobe v vzgoji, nemoč, ko vidiš, kaj si otrok počne, pa mu ne moreš pomagati, ne znaš pomagati in stalno živiš v strahu ali bomo bolezen premagali, kaj pa, če bo umrla …" je dejala ter dodala, da je zaradi bolezni v hiši prisotnih veliko prepirov, včasih enotna družina, pa se je razčlenila. "Počutim se kot don Kihot pri borbi z mlini na veter – ogromno vložene energije, trenutno pa še ni varnega rezultata." Tudi mama si je sama poiskala pomoč v društvu, saj ji to poleg nasvetov nudi tudi kanček upanja, da bodo premagali to težko bolezen. Z boleznijo se sicer soočajo že tretje leto, kjer so vpeti med bolnišnico in domačim okoljem. Sama si želi, da bo hčerka kmalu spoznala, da njeno telo potrebuje hrano, saj čas ni na njeni strani.

Žurnal24 main

Za razvoj bolezni kriva tudi družbena omrežja

"Zelo negativno na dojemanje samega sebe in na sprejemanje lastne telesne podobe delujejo tudi družabna omrežja, saj prikazujejo nerealne podobe teles, ki jih povprečni ljudje težko dosežemo in s tem povečujejo to negativno dojemanje samega sebe," je še dejala.

Prav družbena omrežja naj bi bila po njenem mnenju eden izmed glavnih krivcev za porast motenj hranjenja. Velik dejavnik za porast tovrstnih primerov vidi Anja tudi v času, ko je po svetu divjala epidemija covida. "Vzroki so seveda globlji, povezani z negativno samopodobo, slabim samospoštovanjem in določenimi osebnostnimi značilnostmi (na primer perfekcionizem, storilnostna naravnanost)," je poudarila.

"Poznamo psihološke (osebnostne značilnosti), sociokulturne (kot potrošništvo, ki favorizira suha telesa), družinske (slabe prehranjevalne navade) in genetske (dedne nagnjenosti) vzroke za motnje hranjenja. Vse te lastnosti lahko ob določenih sprožilnih dejavnikih pripomorejo k nastanku motnje hranjenja."

Pod sprožilne dejavnike spadajo negativne opazke drugih in negativni komentarji glede telesne podobe, medijski pozivi k hujšanju in obljubljanju čudežne izgube kilogramov ter določene izgube v življenju, kot je na primer razhod s partnerjem ali smrt v družini.

Ključna točka uspešnega zdravljenja je podpora

Podpora in želja po zdravljenju sta gonilna sila za tem, da je okrevanje resda uspešno. To dokazuje tudi osebna zgodba ženske, ki se je vrsto let borila z anoreksijo, sedaj pa počasi koraka po poti popolnega okrevanja. "Sem uspešna poslovna ženska, ki vsako leto napreduje v službi. Sem natančna, tako na službenem področju, kot v zasebnem življenju. V službi imam vedno stvari narejene vnaprej, doma imam vedno pospravljeno in čisto hišo. Od sebe zahtevam ogromno," je zapisala.

V nadaljevanju je zapisala, da se že nekaj let bori z anoreksijo, saj ji ta daje občutek kontrole. To je vodilo tudi v obsesijo s hujšanjem, tehtala se je trikrat na dan in strogo omejevala vnos kalorij, da se ne bi zredila. "Zaradi teh težav se s partnerjem večkrat spreva, saj sem pogosto lačna in razdražljiva. Po nekaj mesecih me je prepričal, da sem se obrnila po pomoč. Končno sem našla razumevanje in podporo in počasi sem začela spreminjati svoje navade in rahljati stroge zahteve do sebe."

Vsekakor so motnje hranjenja oziroma anoreksija bolezen, ki jo je težko premagati, vendar se s pravo pomočjo pišejo tudi uspešne zgodbe. Če imate vi ali kdorkoli od vaših bližnjih težave z motnjami hranjenja, se obrnite na društvo Svetovalni svet. Pišete jim lahko na elektronski naslov info@svetovalni-svet.si ali pa jih pokličete na številko 068 648 695, kjer boste dobili vso potrebno pomoč.

dezurni@styria-media.si