V nadaljevanju preberite:
- Denga se je na Dugem otoku tiho širila med domačini.
- Toplejše podnebje omogoča, da se tropske bolezni selijo proti Evropi.
- Strokovnjaki opozarjajo, da sta denga in čikungunja postali nova javnozdravstvena realnost, ki zahteva več nadzora in preventive.
Konec maja 2024 se je nemški turist po vrnitvi z dopusta na Dugem otoku v Münchnu oglasil pri zdravniku zaradi visoke vročine in osipa. Diagnoza je bila jasna: denga, virusna bolezen, ki jo večina povezuje s tropskimi kraji. Ker turist med dopustom ni potoval nikamor drugam, se je zagotovo okužil na Hrvaškem. Ta podatek je bil alarm za epidemiologe, saj je pomenil, da se je virus po štirinajstih letih znova lokalno pojavil na Jadranu.
Turist se je spomnil, da je med bivanjem v marini Veli Rat opazil nenavadno veliko komarjev. To je epidemiologom dalo izhodišče obsežno terensko preiskavo, ki je razkrila, da primer turista ni bil osamljen, piše 24sata.
Tiho širjenje med domačini
Tigrasti komar kot ključni prenašalec
Za prenos denge je odgovoren azijski tigrasti komar, invazivna vrsta, ki se je na Hrvaškem prvič pojavila leta 2004 v okolici Zagreba. V naslednjih letih se je razširil po celotni obali, vključno z otoki. Za razliko od domačih komarjev, ki so najaktivnejši v mraku, tigrasti komar napada podnevi, kar povečuje tveganje za vbode.
Mehanizem prenosa je preprost: če komar med viremijo piči okuženega turista, postane prenašalec. Vsak njegov naslednji vbod lahko prenese virus na zdravo osebo in sproži lokalni prenos.
Podnebne spremembe
Primer z Dugim otokom ni osamljen dogodek, temveč del širšega evropskega in globalnega trenda, ki ga poganjajo podnebne spremembe. Svetovna zdravstvena organizacija je opozorila, da je leto 2024 z več kot 7,6 milijona prijavljenih primerov denge do konca aprila najhujše doslej. Topla in dolga poletja ter mile zime ustvarjajo idealne razmere za razmnoževanje tigrastega komarja, ki se je v zadnjih letih razširil na območja, kjer ga prej ni bilo. Mesta, kot so Zagreb, Dunaj in Pariz, postajajo vse bolj primerna za njegovo trajno naselitev.
Študija navaja, da sta bila maj in junij 2024 v Zadrski županiji občutno toplejša od dolgoletnega povprečja, kar je pospešilo zgodnji začetek sezone komarjev. Strokovnjaki ne izključujejo niti možnosti, da je virus na otok prišel prek italijanskih navtičarjev, saj je regija Marche, oddaljena le okoli sto kilometrov, istočasno beležila veliko epidemijo denge.
Čikungunja: tropska bolezen, ki se približuje Evropi
Denga ni edina bolezen, ki jo prenaša tigrasti komar. Vse bližje je tudi čikungunja, virusna okužba, ki je bila desetletja omejena na Afriko in Azijo, nato pa se je začela hitro širiti po svetu. Ime bolezni izhaja iz jezika Makonde iz Tanzanije in pomeni "tisti, ki se skloni", kar slikovito opisuje najznačilnejši simptom: izčrpavajočo bolečino v sklepih, ki bolnika prisili v upognjen položaj.
Po ubodu okuženega komarja se simptomi razvijejo hitro, v dveh do dvanajstih dneh. Bolezen se začne nenadno, z visoko vročino, ki pogosto preseže 39 stopinj Celzija, skoraj istočasno pa se pojavi močna bolečina v sklepih. Najpogosteje so prizadeti manjši sklepi rok in nog, bolečina pa je simetrična in lahko tako intenzivna, da onemogoča gibanje. Pogosti so tudi glavobol, bolečine v mišicah, utrujenost in značilen izpuščaj na trupu in okončinah. Akutna faza običajno traja teden do deset dni, večina bolnikov pa se popolnoma opomore. Pri starejših lahko bolečina v sklepih traja mesece ali celo leta.
Globalno širjenje čikungunje
Virus čikungunje je bil prvič izoliran leta 1952 v Tanzaniji. Dolga leta je povzročal le občasne epidemije, nato pa se je začel hitro širiti. Leta 2005 je velika epidemija prizadela otoke v Indijskem oceanu, kmalu zatem pa je Indija zabeležila skoraj dva milijona primerov. Virus se je razširil v jugovzhodno Azijo, leta 2007 pa je bil prvič potrjen lokalni prenos v Evropi, in sicer v Italiji. Ključni trenutek za zahodno hemisfero je prišel leta 2013, ko je virus dosegel Karibe in se v dveh letih razširil v več kot štirideset držav Severne in Južne Amerike. Zadnja leta so žarišča v Braziliji, Boliviji in Paragvaju, Francija pa beleži porast lokalnih primerov.
Hrvaška: brez lokalnih primerov, a tveganje obstaja
Na Hrvaškem lokalnega prenosa čikungunje še ni bilo. Vsi dosedanji primeri so bili uvoženi, kar pomeni, da so se ljudje okužili med potovanji v endemske države. Kljub temu razlogov za sproščenost ni. Tigrasti komar je na Hrvaškem že dolgo prisoten, prvič so ga zabeležili leta 2004 v Zagrebu, danes pa je razširjen po celotni obali in velikem delu notranjosti. Epidemiološka študija je pokazala, da je bilo skoraj odstotek prebivalcev primorja, izpostavljenih virusu že pred uradno zabeleženimi primeri, kar nakazuje, da je lahko virus krožil neopaženo.
Zdravljenje in preventiva
Ker specifičnega zdravila za čikungunjo ni, je zdravljenje usmerjeno v lajšanje simptomov. Bolnikom priporočajo počitek, zadosten vnos tekočin in paracetamol za zniževanje temperature ter blaženje bolečin. Nesteroidnih protivnetnih zdravil, kot sta ibuprofen in aspirin, se ne sme uporabljati, dokler ni izključena denga, saj lahko povečajo tveganje za krvavitve.
Najpomembnejša je preventiva. Zaščita pred komarji vključuje nošenje oblačil z dolgimi rokavi in hlačnicami, uporabo učinkovitih repelentov ter namestitev zaščitnih mrež na okna in vrata. Ključno je tudi odstranjevanje vseh virov stoječe vode okoli domov, saj so to idealna mesta za razvoj ličink tigrastega komarja. Cepiva obstajajo, a njihova širša dostopnost še ni zagotovljena.
Primer denge na Dugem otoku in širjenje čikungunje kažeta, da se bolezni, ki so bile nekoč omejene na tropska območja, zaradi podnebnih sprememb in invazivnih komarjev selijo proti Evropi. To ni več oddaljena grožnja, temveč nova javnozdravstvena realnost, ki zahteva boljši nadzor komarjev, hitrejše odkrivanje primerov in večjo ozaveščenost prebivalcev.
