Zasledili smo, da so naslovnice italijanskih medijev vse pogosteje polne nasilja nad šibkejšimi, ki ga odkrijejo in potrdijo s pomočjo skritih kamer. Tako smo priča zgodbam, kjer so žrtve nepokretni, storilci pa tisti, ki bi morali zanje skrbeti. Pozanimali smo se, če se tudi pri nas policija poslužuje tovrstnih praks pri odkrivanju nasilja nad šibkejšimi.
Za več informacij, kaj določa slovenska zakonodaja v primeru podtikanju kamer v javnih ustanovah, smo se obrnili na Ministrstvo za solidarno prihodnost, kjer so dejali, da s tovrstnimi primeri podtikanja kamer v slovenskih javnih ustanovah s strani družinskih članov niso seznanjeni. Prav tako se lahko videonadzor izvaja le v izrednih primerih.
"Odločitev za videonadzor v uradnih, službenih, delovnih in poslovnih prostorih sprejme le pristojni funkcionar, predstojnik ali drugi pristojni oziroma pooblaščeni posameznik osebe javnega sektorja ali osebe zasebnega sektorja. Takšna odločitev mora biti pisna in obrazložena, zakaj se uvaja videonadzor," pojasnjujejo in dodajajo, da mora pristojna oseba o uvedbi videonadzora obvestiti vse zaposlene, ki opravljajo delo v nadzorovanem prostoru.
Pri tem so poudarili, da tudi v kolikor bi izvajalci želeli zaradi varnosti stanovalcev in premoženja vzpostaviti videonadzor kot snemanje sob, tega ne smejo početi. Nadzorujejo lahko le dostop do vhodov in izhodov iz stavbe ter njihove skupne prostore.
Policija lahko v sklopu lastne preiskave izvaja tajno opazovanje, kamor sodi tudi prikrito videosnemanje, če obstajajo razlogi za sum, da je določena oseba izvršila kaznivo dejanje, in policija tega z drugimi ukrepi ne more odkriti. Pri tem so pri policiji še dodali, da je izvajanje dotičnega ukrepa odvisno od samega primera oziroma kaznivega dejanja, ki bi ga pri tem preiskovali.
V primeru dokaznega materiala, so na policiji povedali, da lahko podatke, ki so pridobljeni s tajnim opazovanjem, uporabijo v kazenski ovadbi. Prav tako lahko za kazenski pregon uporabijo dokazni material, ki ga je pridobila druga oseba.
"Policija lahko v kazenski ovadbi uporabi oziroma predloži tudi druga zbrana obvestila in dokazila, s katerimi storilcu dokazuje storitev kaznivega dejanja. Na ta način lahko policija uporabi tudi videoposnetke, ki so bili pridobljeni oziroma zavarovani pri drugih deležnikih. V kolikor bi bile okoliščine snemanja, nastanka video posnetkov ali vsebine sporne, bi policija kazensko ovadbo vseeno oprla tudi na njih in bi o upoštevanju le-teh v nadaljnjem postopku odločalo sodišče," pojasnjujejo. Dodali so še, da metode tajnega delovanja ne morejo pojasniti zaradi zaupne narave.
Vedno več primerov nasilja nad starejšimi
Po zbranih podatkih, policija letno obravnava 5.000 kaznivih dejanj nad starejšimi, število pa naj bi se vsako leto povečalo za približno 300. Po podatkih, ki jih je zbrala Darinka Klemenc iz Združenja za dostojno starost Srebrna nit, so najpogostejše žrtve ženske, stare med 70. in 75. letom, ki so socialno osamljene in potrebujejo vsakodnevno oskrbo. Podatkov, koliko je primerov nasilja nad starejšimi s strani zdravstvenega osebja v domovih za starejše v Sloveniji, ni.
Klemenc vztraja pri mnenju, da snemanje ali druge vrste nadzora ne spadajo v dom, kjer prebiva starejša oseba, še posebej, če se s tem ne strinja. Tako bi bilo potrebno reševati težavo na začetku ter urediti kadrovsko krizo s pomanjkanjem izobraženih in strokovnih delavcev na področju skrbstvenih poklicev.
Iskanje oskrbovancev na lastno pest
"Tematika je izjemno zaskrbljujoča, vezana na čisto premalo zaposlenih v domovih starejših, kjer ima družba, žal, premalo posluha za starejšo generacijo, in na neatraktivnost skrbstvenih poklicev na splošno," nam je pojasnila Darinka Klemenc. "V zadnjem primeru je tudi največ primerov ekonomskega nasilja zaradi aktivizerstva, policija in banke poročajo tudi o visokih denarnih izgubah starejših, ki se zapletejo v vrtinec denarnih izsiljevanj na socialnih omrežjih."
Zaradi visokega pomanjkanja kadra, se veliko ljudi poslužuje iskanje oskrbovancev in oskrbnikov na lastno roko. Tako lahko na spletu spremljamo objave, kjer družinski člani iščejo skrbnika za starejšega člana. Kot je dejala Klemenc, se nasilje nad starejšimi dogaja tudi zato, ker so poklice v zdravstveni negi in oskrbi starejših popolnoma razvrednotili. Tako je to področje zdravstva označila za enega izmed najbolj podhranjenih, zlasti kadrovsko in finančno, poleg tega je njihov ugled precej zmanjšan.
Zaradi pomanjkanja kadra na udaru največkrat starejši
Največji vpliv tega pomanjkanja seveda čutijo starejši. "Naša družba mora spremeniti te vrednote in povedati, kaj v družbi šteje," je izpostavila Klemenc. "Lahko nas je sram. Kdo se bo opravičil generacijam ljudi, ki živijo v tako groznih in nemogočih razmerah? Dogaja se jim tudi nasilje, prikrajšani so za dostojno življenje, občasno so tudi zanemarjeni in osamljeni," je še dodala Darinka Klemenc.
Pri tem je opozorila, da tovrstni primeri nasilja nad starejšimi osebami ostanejo prikriti, v javnost pridejo le pereči primeri, ko nasilje ali konflikt eskalira do hude verbalne ali telesne in spolne zlorabe. Vendar je potrebno biti pozoren na vse oblike nasilja, tudi tiste, ki se na prvo žogo zdijo zgolj kot žaljivka.
Klemenc opozarja, da je znake nasilja težko prepoznati, vendar moramo biti nanje vseskozi pozorni. Pri psihičnem nasilju je potrebno biti pozoren na ignoriranje, šikaniranje, zasmehovanje. Pri verbalnem nasilju se storilci pogosto poslužujejo grobih besed, zmerjanja, žaljenja. Pri telesnih pa je žrtev vidno poškodovana.
"Prav tako je zaznati primere nasilnega in grobega ravnanja pri opravilih, kot so vzdrževanje osebne higiene, gibanje, spremembe položaja, hranjenje in podobno. Dogaja se tudi, da se pacientom še vedno neustrezno lajšajo bolečine, kar je nedopustno," je sklenila.
dezurni@styria-media.si
Že samo opozorili na snemanje bi bilo napredek,kamere pa magari za okras