Pogovarjali smo se s predsednico Nacionalnega odbora za spodbujanje dojenja (NOSD), prim. Andreja Tekauc Golob, dr. med. sepc. pediat., ki v sklopu pobude "Dojenju prijazno mesto" želi izboljšati pogostost dojenja na področju celotnega mesta. Dr. Golob se že vrsto let ukvarja z dojenjem in je že 21 let mednarodno pooblaščena svetovalka za laktacijo in dojenje.
"Naš odbor za spodbujanje dojenja je izpeljal že kar nekaj projektov, prvo v porodnišnicah ter zdravstvenih domovih. Namreč ugotovili smo, da v domačem okolju manjka naklonjenosti dojenju, saj imajo doječe matere pogosto težave z iskanjem primernega kraja za dojenje, kjer jih ne bi odklanjali. Seveda lahko vsaka ženska doji v javnosti, če je le dovolj pogumna za to. Če ni, pa za dojenje potrebuje primeren kotiček in spodbudo," je začela dr. Golob.
Začetek projekta
"Tako se je začelo naše iskanje po svetu za kakšnimi podobnimi zadevami. Leta 2016 je Svetovna zveza za dojenje (WABA) objavila 10 korakov za pridobitev naziva Dojenju prijazno mesto. Vse to smo nato prevedli in izdelali kriterije za naš projekt. Nato smo ga prijavili pri ministrstvu za zdravje kot del njihovega programa zdravega prehranjevanja in podporo le tega v okolju," je razložila. To je bil pilotski projekt, ki je zahteval veliko dela. Sprva so si ga zastavili za dve mesti, da bi preizkusili, kateri koraki so uspešni, katere je potrebno dopolniti, in kaj lahko zaživi v slovenskih mestih.
Potek pridobitve naziva
"Name se obračajo mame, ki mislijo, da ne morejo dojiti"
Delo svetovalke za dojenje seveda ne vključuje deljenja lastnih izkušenj, ampak zahteva veliko truda ter medicinskega znanja. "Vsakodnevno svetujem materam, ki se srečujejo s težavami na področju dojenja. Občasno rabijo malo bolj poglobljen nasvet, včasih pa je dovolj čisto preprosto svetovanje. Največkrat se mame name obrnejo v prvem mesecu dojenja, potem pa tudi kasneje, ko ponovno odidejo v službo," je povedala dr. Golob.
"Pogosto srečujem mame, ki mislijo, da ne morejo dojiti. Prepričane so, da je nekaj narobe in ne želijo niti poskusiti. Jaz nobene ne silim, samo vprašam jih, če jim lahko pomagam. Večina si želi moje pomoči. Takrat sledi diagnostika dojenja, ki je takšna kot kjerkoli v medicinski stroki. Nato vidim, kje tiči težava. Običajno ugotovim, da težava tiči samo v pomanjkanju znanja o dojenju," je svoje delo opisala dr. Golob.
Zakaj je slabo, če otroka ne dojimo?
Sodeč po mnenju dr. Golob, ima lahko otrok zelo veliko težav, če ga mama ne doji. "Mamino mleko je skrojeno za natančno tega otroka, ki ga je rodila. Vsebuje snovi potrebne za postopen razvoj njegovih organskih sistemov. Otroci niso kot živali, ki so že popolnoma razvite, ko pridejo na svet," je razložila.
"Za ves nadaljnji razvoj ima snovi v materinem mleku, tam so notri tudi genetski faktorji kot so RNA, DNA, mikroRNA, matične celice. Torej vse, kar lahko popravi tisto, kar morda ni šlo prav v prejšnjem razvoju."
Dojenje tudi stimulira otrokove čute, saj prve tri mesece ne ve, da je že na svetu. "Njegovi možgani in možganska skorja niso dobili dovolj informacij, da bi otrok vedel, da se on tu konča, mama pa tam začne. Zato je tudi pomembno, da je otrok v kožnem stiku z mamo. Prav tako dojenje zagotavlja razvoj okusa, saj se vsi okusi hrane, ki jo je mama jedla, sproščajo v materinem mleku."
Umetno mleko ima v primerjavi z materinim mlekom mnogo manj sestavin in ne vsebuje živih sestavin, ki jih otrok potrebuje. "Z umetnim mlekom otrok dobi hranilne sestavine, ki jih rabi za rast, vendar je že rast sama drugačna. Dojeni otroci gredo bolj na dolžino, ne toliko na maščevje. Če uporabljate umetno mleko, vseeno nudite otroku čim več kožnega stika, saj je le ta izjemno pomemben za njegov razvoj."
"Dobro bi bilo dojiti vsaj do drugega leta starosti"
"WHO in večina pediatričnih organizacij kot tudi UNICEF priporočajo izključno dojenje prvih šest mesecev ter nadaljevanje dojenja do starosti dveh let. Gre se za razvoj imunskega sistema, ki je do takrat dve tretjini razvit, zadnja tretjina se razvije pred šolo. Dojenje neposredno podpira razvoj imunskega sistema," je dejala.
Čeprav so v vseh sodelujočih mestih pobudo sprejeli zelo benevolentno, pa so kdaj tudi deležni kritike.
"Včasih nam rečejo, kaj se gremo, da toliko govorimo o dojenju, češ da je to popolnoma naravno. Večinoma nam to rečejo strokovnjaki. Porod je tudi naraven, pa zanj skrbi ogromno strokovnjakov, prav tako tudi za nosečnost veliko skrbimo. Ko pa pride otrok na svet, pa ne rabimo več skrbeti zanj?"
Po tako uspešnem prvem projektu, se sedaj prijavljajo že ostala mesta. Prav tako so na ministrstvo že oddali ponovno vlogo za nov projekt, vendar do sedaj odgovora še niso prejeli. S svojim projektom želijo nadaljevati in ga nagraditi, saj upajo: "da bo čim več mest prepoznalo to vrednoto, ki koristi tudi mestu."