Bili so povprečna družina. Otroka sta bila v šoli zelo pridna, oba starša sta imela službo z nizko plačo, a so se uspešno prebijali skozi življenje in niso zamujali s plačili položnic. Nikoli se nista prekomerno zadolžila, živeli so zmerno, skromno, a brez pomanjkanja.
Ko so v partnerskem odnosu nastopile nepremostljive težave, sta se starša ločila. V času boleče ločitve je mama Simona (pravo ime je znano uredništvu) izgubila službo, kjer je redno delala več let in takoj zatem še hudo zbolela. Ker je družina v nekaj mesecih izgubila vse, za kar si je mama Simona prizadevala, so se na predlog socialne delavke po pomoč obrnili tudi na Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, kjer želijo pomagati predvsem otrokoma, da nemoteno nadaljujeta šolanje. Vključili so ju tudi v projekt botrstva, kjer na svojega botra čaka še dvesto otrok.
Boji se, da ne bi mogla v šolo
"Že pol leta se borim vsak dan, da bi otrokoma omogočila najnujnejše. A je tudi za to zdaj zmanjkalo možnosti," pravi Simona. Največjo skrb ji trenutno povzročata najemnina in dijaški dom njene starejše hčerke, ki stane skupaj s hrano 220 evrov na mesec. Živijo močno oddaljeni od srednje šole, deklica pridno obiskuje srednjo zdravstveno šolo.
"Hčerko je najbolj strah, da ne bo mogla plačati dijaškega doma, da ne bi mogla več v šolo," opisuje Simona. V zadnjih mesecih je izrabila že vse možnosti pomoči, na pomoč ji je priskočila tudi mati, dobila je enkratno socialno pomoč, decembrsko najemnino dijaškega doma pa bo hčerki plačal šolski sklad. "A gre za enkratno pomoč, seveda morajo pomagati tudi drugim učencem, meni so zelo pomagali že z eno najemnino," pravi.
"Oče denarno ne pomaga. Ima sicer res zelo nizko plačo, ampak bi moral plačati svoj delež. Na socialni so mi svetovali, da vložim tožbo. In jo bom žal res morala, ker noče nič plačati ali pomagati ... " pravi Simona. Dodaja, da je prav zdaj v tem trenutku najhuje, saj je pravkar nehala prejemati nadomestilo in se s štipendijo in otroškim dodatkom v višini 350 evrov težko prebije skozi življenje.
Skriva bolezen
Kljub hudi bolezni že ves čas zavzeto išče službo, pravkar se ji je nasmehnila tudi sreča in bo najbrž v naslednjih mesecih nadomeščala porodniško za polovični delovni čas. "Žal bo tudi to minimalno plačano, v pogodbi piše, da bom prejela 288 evrov," opisuje in dodaja, da še naprej išče službo za polni delovni čas oziroma dodatno zaposlitev.
"Bolezen skrivam tako pred delodajalci, kot pred otrokoma, saj bi ju to še dodatno zlomilo," pravi. "V zadnjem času sta že toliko pretrpela ... ločitev, selitev in to pomanjkanje, ki ga pogumno prenašata," v joku opisuje.
Sin, ki je star deset let, se sramuje revščine. "Zadnjič me je v joku prosil, naj ne grem v šolo in naj jih ne prosim za plačilo izleta iz šolskega sklada. Rekel je, da bodo tako vsi vedeli, da je reven in da raje sploh ne gre na izlet," se spominja mama. Zato veliko stvari otrokoma skriva, a je starejša hčerka, ki ima že 17 let, zelo dojemljiva.
"Tako je pridna, tako rada hodi v šolo. V sklopu šole so imeli dodatne plačljive delavnice. Poleti je delala in ves denar porabila, da je kupila manjkajoče šolske potrebščine in si plačala delavnico," opisuje mama.
Le blago z nalepkicami
"Ni lahko živeti brez denarja, še toliko težje je, ko pogledam otroka in mi je hudo v dno duše. Ko jima ne morem kupiti poli salame, ker ni denarja. V trgovini kupujem samo blago z nalepkicami, s popusti. Nikoli ne kupim ene stvari več ..." pravi in dodaja, da dobi rabljene obleke za oba otroka v dar.
Na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje so odprli račun le za Simono in njena otroka, kjer zbiramo denar za plačilo najnujnejših računov, da družina prebrodi krizo. Upajo namreč, da bo Simona zaradi njene velike želje po službi za polni delovni čas to kljub bolezni tudi kmalu našla.
Poleg tega iščemo botra za starejšo hčerko in mlajšega sina, ki bi vsak mesec pomagala s prispevkom. Več o projektu botrstvo najdete na tej povezavi: www.boter.si, gre pa za pomoč, ki gre v celoti otroku. Boter otroka za pomoč vsak mesec nakaže 30 evrov, ki jih v celoti prejme njegov otrok. Če bi želeli postati boter enemu od otrok v članku, pišite na anja.scuka@zurnal24.si.
Svojo pomoč družini lahko nakažete na račun odprt le zanje. Denar bo šel v celoti in izključno omenjeni družini.
ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE LJUBLJANA MOSTE POLJE
PROLETARSKA CESTA 1, 1000 LJUBLJANA
NAMEN: HUMANITARNA POMOČ DRUŽINI
IBAN: SI56 3300 0000 1303 865
BIC: HAABSI22
KODA: CHAR
SKLIC: SI00 507
Največja sramota je to,da delaš 40 let v proizvodnji,odvaljaš za socijalo,pa zdravstvo in ko greš v pokoj,nimaš za preživetje...si socijalni problem z žulji na rokah.KATASTROFA!!!!
Debil bebasti!
Ne bom komentiral ta primer oboge družine, ker je ne poznam. Pa tudi na nekatere komentarje tu spodaj pišem svoj primer. V občini kateri živim je bil prat tako v medijih tv in časopisu mnogo napisanega o družini katera je… ...prikaži več bila s petimi otroci uboga in potrebna kakršnikoli pomoči, ampak, če si poznal ti družino, ti je bilo slabo, kaj vse napišejo novinarje, vse polno nepreverjenih informacij, da pa jim je občina in vsi povrsti pomagali pa zapisanega prav nič, da sta starša kradla kot srake, pa čeprav jima ni bilo treba na koncu sta pristala v zaporu otroci pa v rejništvu. In še ko sta bila v zaporu sta dajala občinsko stanovanje v podnajem in še tako goljufala. Tako da se ve da so tudi takšni, kar ne trdim za to družino.