Ali se vam kdaj zgodi, da vaš otrok gleda v tla, ko ga nekdo nekaj vpraša? Zaradi tega postanete jezni in nepotrpežljivi, ker ne odgovori ... Po nekaj minutah mukotrpnega oklevanja in tišine končno izusti besede, ki so tihe in nerazumljive. Ko vprašate po razlogu za njegovo mrmranje, vam skrušeno pove, da ne ve, kaj naj reče.
Težave z artikulacijo misli, še posebej pod pritiskom, so zelo pogosta težava pri otrocih. Večina otrok ni izpopolnila te veščine in so poletje namenili zgolj brezskrbnosti. Morda pa je zdaj čas, da z nekaj preprostimi vajami otrok utrdi veščine komuniciranja.
Otroci so pogosto tiho, ker ne vedo, kaj bi rekli
V družbenih situacijah lahko vaš otrok zaostaja za hitro govorečimi prijatelji ali pa zveni, kot da mu je znana tema kar naenkrat postala španska vas. V učilnici se boji dvigniti roko ali spregovoriti, saj ga je strah, da bo napačno razložil svoje misli.
Možno je, da ima vaš otrok v tem primeru težave s kratkoročnim spominom in se pogosteje poslužuje dolgoročnega. Morda se njegovi vrstniki zanašajo na kratkoročni spomin, kar pomeni, da imajo vsako informacijo na konici jezika.
Kratkoročni spomin hrani informacije nekaj sekund in je precej dostopen, vendar čez nekaj časa te informacije izpuhtijo, razen če se premaknejo v dolgoročni spomin. Če želi otrok dostopati do teh informacij, jih mora priklicati, kar zahteva precej časa in truda. Prav zaradi tega lahko besede iz otroka prihajajo počasneje.
Tesnoba lahko poslabša komunikacijo
Del običajnega življenja je, da se počutiš udobno, ko govoriš. Celo najmanjša tesnoba ali težava lahko vpliva na otrokovo zmožnost govorjenja, zaradi česar težje izusti svoje zamisli. Tesnoba je velik krivec, ki ljudem preprečuje živeti življenje, ki bi si ga želeli.
Kadar občutimo tesnobo, se sprošča stresni hormon kortizol, ki vpliva na možganske funkcije. To lahko povzroči izgubo spomina in težave s priklicem informacij. Prav tako pa je izjemno težko izustiti svoje misli na prijeten in razumevajoč način.
Prednosti pogovora
Pogovor z ljudmi ne zagotavlja samo povezave, tolažbe in razumevanje, ampak ponuja tudi priložnost za pogovor o skupnih izkušnjah in preprečuje občutke osamljenosti. Prav tako znižuje stres, gradi odnose, pomaga pri odločanju in ponuja prostor za izražanje čustev in misli.
Raziskave kažejo, da so močni odnosi, kjer se lahko svobodno izražate, povezani z daljšim življenjem. Osamljenost pa je povezana z depresijo, slabšim zdravjem in s tveganjem za zgodnjo smrt.
Povezava med možgani in govorom
Raziskave so pokazale, da je govor način, kako zmanjšati odziv možganske amigdale, ki sproži boj ali beg nagon, kadar občutimo intenzivna čustva, kot so strah ali tesnoba.
Kadar se znajdemo pod velikim stresom ali pa smo preobremenjeni, ta del možganov dominira in celo preglasi bolj logične miselne procese. Ta odziv lahko zmanjšamo s pogovorom in se tako bolj učinkovito spopademo z občutki.
Morda nočete živeti v svoji glavi, vendar zagotovo ne želite trpeti tako močne tesnobe, da ste nezmožni komuniciranja z ostalimi ljudmi.
5 razlogov, zakaj otroci ne govorijo, in kako jim lahko pomagate
1. Razburjeni so
Morda gre vašemu otroku pisanje bolje od rok, kakor pa neposreden pogovor. Prosite otroka, da naj zapiše svoje misli in čustva o dogodku ali pogovoru, ki ga je vznemiril. To mu bo pomagalo izraziti svoja čustva in se spopasti z njimi. Če vas prosi za nasvet, je na vas, da ostanite čim bolj nepristranski. Poleg tega jih opozorite, da naj ne pošiljajo sporočil, kadar so razburjeni, saj lahko to pripelje do še večjih težav.
2. Njihova glava je prazna
Kadar se otrok ne more spomniti tiste ene besede ali podatka, je lahko to zaradi močnega občutka tesnobe, sramežljivosti ali strahu. Vzrok je lahko tudi nezmožnost priklica potrebne informacije. Poletje vam nudi dovolj časa za vadbo pomirjujočih strategij, s katerimi boste otroka pripravili na šolo. Nekatere te strategije so globoko dihanje, osredotočanje na stvari in potrpežljivost.
Prav tako zagotovite otroku, da ni nič narobe s tem, da je nekaj minut tiho. Naučite ga, da se postavi zase, in pogumno pove, da potrebuje čas za razmislek. Pri tem delujejo tudi neverbalni znaki kot so nagibanje glave in dvig obrvi. Prav tako je tudi humor dober način, da se izogne zadregi.
3. Bojijo se obsojanja
Veliko ljudi misli, da jih bodo ostali gledali zviška, če spregovorijo. Čeprav je to težko premagati tudi v odraslih letih, pomagajte otroku, da se nauči prebrati ljudi in vzdušje. Tako bo dobil primerne veščine, kako razumeti okolico, zaradi česar bo posledično videl, da ga ljudje ne obsojajo. Nove in nepoznane poletne aktivnosti mu bodo pomagale pri komuniciranju z okoljem in neznanimi ljudmi.
Poletje je tudi čudovit čas za druženje s prijatelji. Tesna prijateljstva pomagajo otroku graditi njegovo samozavest. Več časa kot bo vaš otrok vadil govorjenje, lažje bo navezoval stik z drugimi.
4. Preveč razmišljajo ali pa jim misli bežijo
Vaš otrok skrbno pretehta vsako vprašanje, ki mu ga postavite, včasih pri tem še preveč razmišlja. Vprašanja lahko prebudijo tudi kakšna čustva ali druge misli, zato se počutijo izgubljeno in težko sestavijo poved.
V takšnem primeru se z otrokom ustavite in ga dobro poslušajte. Poskusite se osredotočiti na svoje besede, da nadaljujete njegovo zadnjo poved. Otroku postavljajte več vprašanj, da se ponovno osredotoči na pogovor in vas bolje razume. Ostanete lahko na enaki temi ali pa jo opazno spremenite.
Bodite radovedni in poslušajte otroka. Prav tako ga opozorite, da se ne osredotoča na pravo vprašanje, ko vidite, da so njegove misli odtavale.
5. Prejeli so slabe povratne informacije
Če se je v preteklosti okolica negativno odzvala na otrokovo nezmožnost komuniciranja, obstaja velika verjetnost, da ima otrok velik strah pred takšnimi situacijami. Da bi premagali ta strah, z otrokom vadite veščine, ki pomagajo zmanjšati tesnobo, kot je to tehnika pomirjanja.
Otroka opomnite na prejšnje dosežke, ko je govoril pred celim razredom. Pomagajte mu spoznati, da mu lahko to ponovno uspe.
To je nekaj nasvetov, kako pomagati otroku pri težavah z govorom. Potrebno si je zapomniti, da če je vzrok njegovih težav tesnoba, je to prva stvar, ki jo je treba rešiti. Ključno je, da mu odvrnite pozornost od njegovega telesnega počutja. To bo pomagalo, da avtomatski procesi (kot je pogovor) ostanejo še naprej avtomatski. Če se otrok ne osredotoči na svoje počutje, bo zmanjšal možnost za ponovitev neprijetne situacije.
Pomagajte otroku, da se sprejme. Najbolj pomembno pa je, da ga ne silite v pogovor. Sodelovanje ne pomeni samo pogovor. To vključuje tudi osredotočenost na druge, ki govorijo, opravljanje nalog in seveda pomoč ostalim. Predvsem pa jih opogumite, da delajo na sebi, s čimer bodo našli tudi svoj najboljši način komunikacije.
