Več kot 60 odstotkov otrok svoj prosti čas preživi v virtualnem svetu, po nekaterih ocenah je takih celo 90 odstotkov. Internet sam po sebi je dobra stvar, če se ga uporablja uravnoteženo. Problem pa nastopi pri prekomerni uporabi, ki lahko vodi v zasvojenost, so poudarili na današnjem srečanju o zasvojenosti mladih z digitalnimi tehnologijami.
Digitalne tehnologije dobra stvar, a lahko zasvojijo
S pomočjo novih tehnologij lahko počnemo marsikaj. In pravzaprav z virtualnostjo, ki podpira realnost, ni nič narobe, je na današnjem srečanju, ki ga je v Ljubljani organiziralo Društvo za zdravje srca in ožilja, poudaril Miha Kramli, ki vodi center za zdravljenje odvisnosti v Novi Gorici. "Dobro je to podpirati, dobro je poznati in znati uporabljati moderne tehnologije. A starši in vzgojitelji se morajo zavedati, da eno je tehnologija, uporabljana za delo, drugo pa tehnologija za zabavo," je danes poudaril Kramli.
Posvaril pred pametnimi pripomočki za otroke, elektronskimi igračami in računalniškimi igricami. "Če bo osemletnik igral igrice, ki dajejo dražljaje, ki so jih sposobni predelati odrasli, kakšne dražljaje bo potreboval kot odrasel? Tisti, ki je bil prezgodaj izpostavljen tem dražljajem, bo kot odrasel hodil po robu, da bo začutil iskrico življenja. Vse mu bo dolgčas, brez veze," je pojasnil.
Spodbujajo k spletnemu nakupovanju in harzardiranju
Tako Kramli kot psihologinja Špela Reš iz centra za pomoč pri prekomerni rabi interneta Logout sta opozorila tudi na problematiko subliminalnih sporočil v računalniških igricah in igricah na pametnih telefonih. "Mobilne in spletne igre imajo v sebi vsebine, ki spodbujajo k spletnemu nakupovanju in hazardiranju," je poudarila Reševa.
Ogromno nasilja, o katerem se ne govori
Kramli je danes izpostavil, da kar okoli tretjina staršev doživi nasilje s strani svojih otrok, ko jim skušajo postaviti meje. "Tu je ogromno nasilja, o katerem se ne govori," je povedal. Ljudje po njegovih besedah niso enako dovzetni za zasvojenost. Dejavniki tveganja, na katere bi morali biti odrasli pozorni, so introvertiranost, sramežljivost ali osamljenost, čustvena nestabilnost, slaba samopodoba, anksioznost, pa tudi motnja pozornost in hiperaktivnost ter aspergerjev sindrom, je naštela Reševa.
Večje tveganje, da bodo postali odvisni od digitalnih tehnologij, imajo tudi tisti mladi, ki so prezgodaj in nenadzorovano prišli v stik z digitalnimi napravami, ki imajo doma slab zgled na tem področju in katerih družina ima kaotične navade, ki neaktivno preživljajo prosti čas in imajo slabe odnose z drugimi ljudmi.
"Še preden otrok dobi v uporabo novo tehnologijo, mora imeti družina določena pravila njene uporabe," je poudaril Kramli, ki staršem priporoča, naj otroci novo tehnologijo uporabljajo le v skupnih prostorih ter pod nadzorom odraslih. "Če dela za šolo, mora povedati, koliko časa bo rabil, vmes preverimo, kaj dela, pokazati mora tudi končni izdelek," je naštel.
Po mnenju Kramlija bi bil dober pristop pri določanju družinskih pravil o uporabi digitalnih tehnologij tudi "kolikor časa si na napravah, toliko časa zunaj". Izpostavil pa je tudi velik pomen branja za razvoj možganov otroka. "Ko otrok bere, se njegovi možgani usposabljajo za abstraktno mišljenje. Oseba, ki ima sposobnost abstraktnega mišljenja, bo zmogel oblikovati avtonomne odločitve, ne bo sledil izključno tistemu, kar rečejo drugi, kar je trendno," je pojasnil Kramli in starše pozval, naj pri otrocih spodbujajo kulturo branja.
Sedenje pred ekrani tveganje za zdravje
Današnje strokovno srečanje o zasvojenosti otrok in mladostnikov z digitalnimi tehnologijami je v Ljubljani pripravilo Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije v sodelovanju z Inštitutom za etiko in vrednote Jože Trontelj. Kot je poudarila direktorica društva Nataša Jan, je prekomerno sedenje pred ekrani velik dejavnik tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni.
