Zdravje
1676 ogledov

Preboj pri zdravljenju življenjsko ogrožajočih motenj srčnega ritma

UKC LJ
Kardiologi in kirurgi Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL) so v sodelovanju s kardiologi Splošne bolnišnice Izola in Splošna bolnišnica Celje s študijo kot prvi uspeli potrditi, da je preventivna katetrska ablacija koristna strategija zdravljenja za bolnike z visokim tveganjem za nastanek življenje ogrožajočih motenj srčnega ritma, so sporočili z UKC Ljubljana.

Pri pacientih s srčnim popuščanjem in zamašeno žilo z infarktno brazgotino, ki so jim poleg vstavitve defibrilatorja izvedli tudi preventivno katetrsko ablacijo, je prišlo do 67-odstotnega zmanjšanja pojavnosti motenj srčnega ritma in posledičnih šokov z defibrilatorjem, ki za pacienta predstavljajo veliko psihofizično obremenitev. Pomembno manj je bilo tudi hospitalizacij zaradi aritmij.

Študijo so izvajali med letoma 2017 in 2024. Vanjo so vključili 60 slovenskih bolnikov, večinoma moških, ki so bili v povprečju stari 67 let in pol. Vsi so imeli srčno popuščanje in zamašeno žilo z infarktno brazgotino, niso pa še imeli motenj srčnega ritma. Bolnike so spremljali 44 mesecev.

"Tako močno, kot bi te brcnil konj"

Doslej so bolnikom z opisanimi zdravstvenimi težavami v skladu s smernicami vstavili defibrilator. V primeru aritmije jo namreč defibrilator prekine, s tem pa prepreči nenadno srčno smrt, je pojasnil idejni vodja novega koncepta zdravljenja David Žižek iz laboratorija za srčno spodbujanje in resinhronizacijo interne klinike ljubljanskega UKC. Brez preventivne ablacije kar polovica pacientov v dveh letih doživi vsaj en šok z defibrilatorjem, vsak tak dogodek opisujejo kot zelo neprijeten, nekateri kar z besedami: "tako močen, kot bi te brcnil konj". Pogosto razvijejo strah in aksiozne motnje, saj se lahko pacientu motnja ritma, ki zahteva šok defibrilatorja, pojavi kjerkoli in kadarkoli.

"Naša predpostavka je bila, da če pacientom ob vstavitvi defibrilatorja izvedemo preventivno katetrsko ablacijo, preden razvijejo motnje srčnega ritma, to bistveno zmanjša nastanek motenj srčnega ritma, sprožitev defibrilatorjev in posledično zmanjša hospitalizacije zaradi nastanka aritmij. To se je v študiji tudi potrdilo," je pojasnil Žižek. Doslej so ta poseg pri bolnikih izvedli šele, ko so doživeli enega ali celo več šokov, ki niso vplivali le na delovanje srca, pač pa tudi bolnikovo psihofizično stanje.

Verjetnost zapletov

Poseg pri bolnikih opravijo skozi dimeljske žile, je pojasnil Matevž Jan s kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja. Pacienti med posegom niso v splošni anesteziji, so pa sedirani in torej spijo. Pri posegu poleg zdravnika sodeluje še vsaj ena medicinska sestra ter radiološki inženir in elektroinženir. Verjetnost za zaplete je pri preventivnih posegih majhna, bolj tvegani pa so posegi pri bolnikih, ki že imajo motnje ritma, je pojasnil.

Klinične prakse ne bodo spreminjali

Gre za prvo tovrstno študijo, ki je po navedbi UKC Ljubljana prebojna v svetovnem merilu. Kot je dejal Žižek, je študija nastala izključno v Sloveniji. "Zanašali smo se na dobro idejo in dokazali, da kljub temu, da je izjemno težko prodreti na svetovnem nivoju, se tudi to da, če je ideja dobra in dobro izpeljana," je poudaril.

Rezultati raziskave sicer še niso dovolj za spreminjanje klinične prakse, je pojasnil. So pa z njimi odprli vrata v možnost preventivnih ablacij. Razmišljajo o razširitvi študije, saj je znanost v času izvajanja študije zelo napredovala. Padla je pobuda, da bi pri tem morda sodelovali tudi s centri v tujini. Študija sicer predstavlja izjemen finančni in logistični zalogaj, je dodal.

Prvi defibrilator so sicer bolniku z opisanimi zdravstvenimi težavami pri nas vsadili leta 1989. V 80. letih so začeli zdraviti s kirurškimi pristopi, ki jih danes ne uporabljajo več. Prav tako v 80. letih pa so začeli zdraviti tudi s katetrsko ablacijo, je pojasnil Matjaž Šinkovec iz laboratorija za elektrofiziološke posege.

dezurni@styria-media.si

 

Komentarjev 3
  • atamama 18:21 28.maj 2024.

    Ja problemi nastajajo, ker naši dr-ji gredo malo specializirat ven, pa nazaj jih ni. Kdo pa je kriv? Direktorji zavodov, ki pozlatijo s takimi pogodbami...... Potem pa jih pohvali predsednica države.....

  • Kmodri_ 17:49 28.maj 2024.

    To se je v strokovnih krogih že dolgo časa vedelo!

  • Ender3 16:15 28.maj 2024.

    To objavlja STA !!. To je domač dosežek s tem se v svetu ne bodo proslavili. Če ne drugega rabijo zgolj malo publicitete in oglaševanja. Hvalili bomo, ko bo kaj od njih hvaliti. Za enkrat pa so sigurno rekorderji v stavkah..