Od torka 13. decembra bo v Evropski uniji začela veljati uredba o obveznem označevanju hranilne vrednosti živil, skratka, če so bilo to informiranje do sedaj prostovoljno, bo po novem obvezno.
Gre za pomembno novost, tako za potrošnike kot proizvajalce živil. Prvi bomo bolje obveščeni in bomo lažje izbirali, proizvajalci pa imajo v teh dneh veliko dela, vsaj tisti, ki tovrstnih informacij na živilih doslej niso navajali. Navajanje hranilne vrednosti živil bo obvezno tudi v spletnih trgovinah.
Potrošniki se bomo lažje odločali
Proizvajalci bodo na označbi morali navesti podatke o energijski vrednosti živil. Potrošniki bomo tako lažje izbirali med istimi izdelki različnih proizvajalcev in se odločili za tistega, ki glede na količino sladkorja, ogljikovih hidratov, beljakovin in soli, bolj ustreza našemu načinu življenja. Označena bo tudi količina skupnih in nasičenih maščob, kar je za zdravje še kako pomembno.
Slovenija na zadnjem mestu
Da smo bili slovenski potrošniki pri lažji izbiri zdrave prehrane omejeni, so pokazali rezultati vseevropske raziskave označevanja hranilnih vrednosti predpakiranih živil, kjer se je Slovenija znašla na zadnjem mestu, saj je bil delež označenih živil samo sedemdeset odstotkov (v veliki Britaniji je bilo takih živil 97 odstotkov).
Prelomna in dobrodošla sprememba
Obstajajo izjeme
Izjema bodo zelo majhna pakiranja ter nekatera osnovna, nepredelana živila. Iz obveznega označevanja hranilne vrednosti so tako izvzeti tisti pridelovalci, ki dobavljajo živila neposredno končnemu potrošniku kot na primer kmet, ki lastne pridelke in izdelke prodaja na tržnici. Pravilnik za izjeme, se v Sloveniji še pripravlja.
Preverite predvsem mesne izdelke, omake, piškote..
Inštitut za nutricionistiko - Nutris je zadnjo obsežno raziskavo tržišča predpakiranih živil v Sloveniji izvedel leta 2015 in pregledal deset tisoč izdelkov. S hranilno vrednostjo je bilo označenih 79 odstotkov živil. Raziskava je pokazala, da so podatki o hranilni vrednosti vključeni v označbe že skoraj vseh izdelkov v skupini žit za zajtrk, jogurtov in pijač, najmanj pogosto pa je tovrstno označevanje pri predelanih mesnih izdelkih, omakah, marmeladah in namazih, sirupih, sirih in piškotih ter drugih finih pekovskih izdelkih.
In kako priti do izračuna hranilnih vrednosti živil?
V teh dneh se tako mnogi živilski proizvajalci ukvarjajo z izračunavanjem in navajanjem hranilne vrednosti živil na svoje izdelke, saj so, glede na zakonodajne predpise, prav oni odgovorni za točnost informacij na označbi živila.
Seveda bi bilo smiselno narediti laboratorijsko analizo, vendar to za sabo potegne stroške in je na primer pri nizki proizvodnji neekonomično. Zakonodaja je zato popustljivejša in dovoljuje, da proizvajalci hranilno vrednost povzamejo iz literature. Sicer v Sloveniji že obstaja podatkovnih baza sestave živil, slovenska bazo OPKP, ki je nekakšna odprta platforma za klinično prehrano.
"Žal med obveznimi podatki ne bo podatka o količini prehranskih vlaknin, saj bo njihovo navajanje še vedno prostovoljno, verjamem pa, da bodo odgovorni proizvajalci v označevanje vključevali tudi ta podatek. Raziskave namreč kažejo, da prebivalci Slovenije v povprečju zaužijejo le okrog dvajset gramov prehranskih vlaknin, medtem ko se jih priporoča trideset gramov. Še posebej veliko vlaknin se nahaja v zelenjavi in polnozrnatih izdelkih, obojega pa Slovenci pojemo bistveno premalo," pojasnjuje raziskovalec na Nutrisu Igor Pravst.
dezurni@zurnal24.si
.
SI BODO PA KAJ NOVEGA IZMISLILI DA NAM ZAPAKIRAJO NOTRI PESTICIDE.
Ker to pomeni veliko dela za trgovce, posledicno pomeni, manj izdelkov na policah oz. vec istovrstnih. za ostale se bomo pa obrisali pod nosom. Vsaj v prvi fazi, dokler se proizvajalci ne prilagodijo.
Zakaj je na prvi sliki barvni semafor, če pa ga ne bodo uvedli?