Afera je izbruhnila minuli teden, potem ko so poljski preiskovalni novinarji razkrili klavnico, ki nazorno prikazuje ilegalni zakol obolelega goveda. Posnetek prikazuje, da so obolele krave zaklali ponoči, izven rednih ur in tako brez potrebnih veterinarskih nadzorov. Krave so bile tako obolele in izčrpane, da so jih s tovornjakov po tleh zvlekli v klavnico. Zaradi ilegalnega delovanja sedaj ni znano, kam je šlo tu neprimerno meso, so razkrili na poljski televiziji TVN24.
W branży o tym procederze wiedzą wszyscy, ale liczy się tylko biznes. Bardzo opłacalny biznes. Pokazali to w swoim śledztwie dziennikarze @SUPERWIZJER_TVN. Jeden z nich zatrudnił się w ubojni, do której trafiało chore bydło.
POLECAMY materiał!https://t.co/i4w8RKYMwL— tvn24 (@tvn24) January 30, 2019
Vse razsežnosti izvoza spornega mesa po Evropi še niso znane, na seznamu ogroženih držav, ki ga je evropska komisija objavila danes, pa se je znašlo 15 članic in Slovenije ni med njimi. Sicer je na Poljsko komisija napotila zdravstvena inšpektorja, ki od danes na kraju samem preverjata ukrepanje pristojnih organov. Pregledali bodo klavnice, razsekovalnice, prostore trgovcev z govedom, urade pristojnih oblasti ter podatke o identifikaciji, registraciji in gibanju goveda. Pri preverjanju se bodo osredotočili na organizacijo in izvajanje uradnega nadzora v proizvodni verigi.
Večina kebaba ne prihaja iz sporne klavnice
Medtem se je meso, ki so ga prodajali kot neoporečno, pojavilo tudi v Sloveniji. Eden od dobaviteljev je namreč mesni pripravek za kebab uvozil prek Nemčije.
"Ugotovili smo, da kar se tiče spornega kebaba, vsaj 1500 kilogramov mesa ni prišlo iz tiste klavnice, zato je še 500 kilogramov mesa, za katerega se prevarja, ali dejansko gre za sporno meso," je na posebni popoldanski novinarski konferenci dejala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, ki je dodala, da ni podatkov o kakšni drugi sporni pošiljki. "V Sloveniji je vse pod nadzorom." je še zagotovila ministrica, Uprava za varno hrano po njenih besedah intenzivno pregleduje tudi vsa druga skladišča mesa v državi, izvajajo se kemične in mikrobiološke analize.
Pokazalo se je, da je bilo meso iz druge razsekovalnice, je dodal direktor Uprave za varno hrano Janez Posedi in pojasnil, da je nosilec predložil dokumentacijo. Sicer je vse meso, ki je morebiti prišlo iz te regije, po Posedijevih besedah še v analizi, sice pa spornega poljskega mesa v kebabu v Sloveniji po vseh uradnih informacijah sploh ni.
Posedi ne izključuje možnosti, da se med ugotavljanjem sledljivosti mesa ta ugotovitev spremeni. "Če nam ne bo uspelo dokazati sledljivosti zaseženega mesa oziroma to ne bo skladno s pravili, ga bomo uničili. V nasprotnem primeru ni razloga za uničenje," je dejal Posedi. Na vprašanje, koliko časa se je to dogajalo na Poljskem, je Posedi dejal, da se verjetno to ni začelo s prihodom novinarjev.
Sistem javnega naročanja
V Sloveniji pa se je medtem sprožila razprava o sistemu javnega naročanja, oziroma o tem, da večino tega uvoženega in cenejšega mesa pristane v vrtcih, šolah, bolnišnicah, domovih za upokojence. Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki se je o sistemu javnega naročanja danes podrobneje seznanila na eni izmed ljubljanskih osnovnih šol je dodala, da je naš sistem javnega naročanja dober, da omogoča preverjanje kakovosti, sheme sistema kakovosti pa so po njenem prednost v naročanju. "Vsaj 40 do 50 odstotkov hrane v šolah, se naroča od domačih dobaviteljev. Obstajajo pa tudi šole, kjer ta delež presega 70 odstotkov," je povedala ministrica in dodala, da jo žalostijo zadnje špekulacije o tem, da v te ustanove prihaja predvsem cenejše meso iz tujine.
Šoltesova pobuda
V povezavi z javnim naročanjem se je oglasil tudi evropski poslanec Igor Šoltes, ki evropskega komisarja za zdravje in varnost hrane Vytenisa Andriukaitisa v pismu poziva, naj pojasni, kako bodo potrošniki v državah unije poslej varnejši pred tovrstnimi zlorabami zakonodaje in zaupanja. Šoltes je ob tem spomnil na svojo pobudo za spremembo evropske zakonodaje na področju javnega naročanja hrane v javnih ustanovah s področja vzgoje, izobraževanja in zdravstvenega varstva, ki bi vrata v te ustanove bolj široko odprla za lokalno in ekološko pridelano hrano. "Ker je pri javnem naročanju hrane ključno merilo najnižja cena, so mnoge javne ustanove prisiljene nakupovati najcenejše, s tem pa pogosto tudi najbolj sporne prehranske proizvode," je še zapisal Šoltes.
Kako je meso prišlo v Slovenijo?
Eden od dobaviteljev je mesni pripravek za kebab uvozil prek Nemčije. Uprava za varno hrano je sicer odkrila tudi 15 ton zamrznjenega mesa iz omenjene klavnice, a iz septembra lani, torej preden so poljski organi uvedli ukrepe v tej klavnici. Inšpektorji so to meso v celoti zadržali "zaradi suma na kemično neskladnost pošiljke". Da s tem mesom ne utegne biti vse v redu, so sumili na podlagi netransparentnih sporočil in prepočasnega odziva poljskih pristojnih organov. Vzorce zadržanega mesa so v laboratorij za kemične preiskave.
Se lahko kaj takega zgodi tudi pri nas?
"Goveje meso je ves čas pod strogim nadzorom in v Sloveniji se ne more zgoditi to, kar se je na Poljskem, predvsem zaradi strogega nadzora države in lastnih kontrol," je za STA povedal predsednik upravnega odbora Gospodarskega interesnega združenja (GIZ) Mesne industrije Slovenije Izidor Krivec.
"Kontrola je zelo stroga. Tele, ko se rodi, mora najkasneje v 21 dneh dobiti potni list in ušesno številko. Potni list in ušesna številka imata isto številko, ki tele potem spremlja do konca njegovega življenja," je dodal.
Pred zakolom veterinarji uprave za varno hrano pregledajo vso dokumentacijo in način ugotavljanja zdravstvenega stanja vsakega goveda, če je bilo z njim kar koli narobe. Nato po zakolu sledi post mortem pregled, ki zajema postopek omamljanja živali, pregled in obdelavo trupla, pregled notranjih organov, pregled glave in finalni pregled.
Cenejše meso iz uvoza konča v javnih ustanovah prek razpisov.
V Sloveniji so evropski standardi nadgrajeni še s shemo Izbrana kakovost, ki prinaša podatke o sami reji živali, njenemu prehranjevanju in morebitnemu zdravljenju. "Žalostno pa je to, da se uvoženo meso najde v sistemu javnega naročanja v Sloveniji, torej v vrtcih, šolah, bolnišnicah, vojski, domih za ostarele, kjer je glavno merilo cena," poudarja Krivec.
Glede cene Krivec pravi, da je slovensko goveje meso veliko cenejše kot v Avstriji. "V slovenski verigi premalo zaslužimo za tako kakovostno mesto, kot je goveje. Goveje meso je v Avstriji 40 odstotkov dražje kot v Sloveniji," je dejal in dodal, da si države, ki imajo viške mesa, tega želijo znebiti, zato mu znižajo ceno.
Slovenija z govejim mesom samooskrbna
Po podatkih GIZ je Slovenija lani uvozila 90.000 ton mesa, od tega je bilo 14.000 ton govejega in 60.000 ton svinjskega, predvsem zaradi nezadostne samooskrbe, ostalo uvoženo meso je bilo piščančje. Podatkov o uvozu iz Poljske v GIZ nimajo.
Sporni kebab
Krivcu je žal, da "se meso najde pri uvoženih izdelkih, kot je kebab, ki je že bil podvržen različnim aferam". "V Sloveniji se poje trikrat več kebaba kot kranjskih klobas, in to predvsem poje mladina, ki sredi noči po odhodu iz disko klubov drugega ne dobi," je dodal.
Največ uvoženega mesa in mesnih izdelkov je bilo leta 2017 iz Avstrije (23,9 odstotka), Hrvaške (14,9 odstotka), Italije (13,9 odstotka), Nemčije (11,9 odstotka), Madžarske (8,4 odstotka) in Poljske (7,4 odstotka).
Po podatkih državnega statističnega urada, kot jih je za GIZ zbral agrarni ekonomist Aleš Kuhar, je bilo leta 2017 v Slovenijo uvoženega okoli 102.000 ton mesa in mesnih izdelkov. Od tega je bilo okoli 45 odstotkov mesa in izdelkov iz mesa prašičev. Kljub samooskrbi pri govedini je uvoz govejega mesa predstavljal dobrih sedem odstotkov vsega uvoženega mesa.
Največ uvoženega mesa in mesnih izdelkov je bilo leta 2017 iz Avstrije (23,9 odstotka), Hrvaške (14,9 odstotka), Italije (13,9 odstotka), Nemčije (11,9 odstotka), Madžarske (8,4 odstotka) in Poljske (7,4 odstotka).
od kje slovenske firme ki diskontno prodajajo meso ali imajo lastno proizvodnjo, dobijo enormne količine mesa ??? Panvita ima 15 ton mesa iz iste klavnice le da iz septembra, takrat se kao to ni dogajalo ? Seveda ima verjetno vse… ...prikaži veče dobavitelje nekako enake, nizka cena kvaliteta ŽNJ, v SLO pa postane SLO poreklo + najkakovostnejše meso.
Na poti v klavnico se prevrne tovornjak z govedom. Vsa goved je seveda poškodovana . Živali imajo rane od rogov, se pravi prebodene prsi , ali prebavila , ter polomljene noge . Zdaj pa mi vi odgovorite , kako oskrbeti… ...prikaži veči te trpeče ranjene ( bolne ) živali . Ali jih direktno peljati na zakol ali jih hospitalizirati ?
A gospod Krivec bi imel pa Avstrijske cene. Naj raje pove koliko plača svoje zaposlene (beri hlapce) v Celjskih mesninah. Naj prvo plača delavce kot so avstrijski delavci plačani potem pa naj jamra da ima prenizke cene mesa. G. Krivec… ...prikaži več nikoli vam ni dovolj. Malo okoli poglejte kako vaši zaposleni živijo kako pa vi. Vi si kar privoščite nisem vam fauš ampak res plače dvignite !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!