Po mnenju ministrstva za zdravje, ki je pripravilo zakonski predlog, besedilo določa rešitve za zagotavljanje varnih in kakovostnih pripomočkov na slovenskem trgu v skladu z dvema evropskima uredbama. Ob tem ureja vzpostavitev informacijskega sistema, ki se bo povezal z evropsko podatkovno zbirko za medicinske pripomočke Eudamed.
V Zbornici ponudnikov medicinskih pripomočkov in storitev pri GZS (GZS Zbornica MedTech Slovenija) se skupaj z Lekarniško zbornico Slovenije in Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije strinjajo z ministrstvom, da so premiki na obravnavanem področju nujni. A ob tem ocenjujejo, da je predlog pomanjkljiv in neustrezen za izvajanje, so povedali na današnji novinarski konferenci.
Manjša kakovost obravnave bolnikov
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je poudarila velik pomen, ki ga imajo medicinske tehnologije in pripomočki za bolnike. Z njimi se povečuje učinek zdravljenja, pa tudi izid zdravljenja je boljši. Hkrati omogočajo dostop do storitev na daljavo. Poleg tega po njenih besedah pripomorejo k temu, da je manj odsotnosti z delovnega mesta. Medicinski pripomoček je denimo srčni spodbujevalnik, je spomnila.
Če predlog zakona ne bo spremenjen, bo predstavljal potencialno grožnjo za konkurenčno delovanje gospodarskih subjektov s področja medicinske tehnologije in pripomočkov ter hkrati prepreko pri dostopnosti in nemoteni dobavi določenih medicinskih pripomočkov, pri čemer oboje zmanjšuje kakovostno obravnavo bolnikov, je poudarila predsednica GZS Zbornice MedTech Slovenija in direktorica podjetja Tosama Mojca Šimnic Šolinc.
Proizvajalcev je le približno sto, tako da večino medicinskih pripomočkov po njenem opozorilu uvozijo. Predlagani pristojbinski sistem ocenjuje kot nerealen, nevzdržen in nejasen. "Marsikje v tujini letnih pristojbin za proizvajalce sploh ni ali pa so znatno nižje," je opomnila. Pristojbine po njenem opažanju tudi niso oblikovane glede na dejanski obseg poslovanja in število zaposlenih pri proizvajalcih.
Manjša dostopnost sodobnih medicinskih pripomočkov
V primeru nespremenjenega predloga se bo pri tujih dobaviteljih interes zastopanosti na slovenskem trgu dodatno zmanjšal, je posvarila. Posledica bo manjša dostopnost predvsem sodobnih medicinskih pripomočkov. Poleg tega bo predlog negativno vplival na konkurenčnost slovenskih proizvajalcev tako v tujini kot doma in se bodo morali odločati o tem, kaj še proizvajati, da bodo lahko preživeli. Tudi to bo negativno vplivalo na dostopnost medicinskih pripomočkov na slovenskem trgu.
Poleg tega bodo proizvajalci po njenem opozorilu lahko razmislili o preselitvi sedeža podjetja v sosednjo državo z bolj ugodnimi pristojbinami. A pri tem je v razmislek postavila vprašanje: "Si res želimo, da zakonodaja še tej peščici proizvajalcev oteži konkurenčno poslovanje, skrči ponudbo na trgu in zavre inovativnost?"
Vse manj čevljarjev, ki izdelujejo ortopedsko obutev
Prav tako so nezadovoljni v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Skupni učinek takšnega zakona na slovenska podjetja bo negativen, je poudarila vodja službe za pravne, kadrovske in splošne zadeve v zbornici Tamara Starič Petrović. Povzročil bo, da bo treba po določene medicinske pripomočke v tujino. Posledično bodo še tisti, ki vztrajajo v dejavnosti, dobro premislili, kako naprej. Med njimi je omenila čevljarje, ki izdelujejo ortopedsko obutev in jih je že zdaj le še od pet do deset.
Dodatne naloge, ki jih ne morejo izpolniti
V sekciji koncesionarjev Lekarniške zbornice Slovenije so medtem izpostavili, da jim predlog zakona nalaga dodatne naloge prijavljanja vsakega medicinskega pripomočka, ki ga izdajo v lekarni, na javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke. Prav tako jim nalaga naloge, ki jih v lekarnah sploh ne znajo oziroma ne morejo izpolniti, je povedal predsednik sekcije Matija Centrih.
"Nov Zakon o medicinskih pripomočkih nam nalaga še dodatne naloge prijavljanja vsakega od medicinskih pripomočkov, ki jih izdajamo, na JAZMP, in postavitev dveh dodatnih odgovornih oseb za vigilanco in skladnost. V zvezi s tem nalaga še naloge, ki jih v lekarnah sploh ne moremo izpolniti," je dejal. Poleg nejasnih opredelitev obveznosti ter izrazito nesorazmernih glob je opozoril še na letne pristojbine, ki so enake za vse lekarne – ne glede na velikost lekarne in ne glede na vrsto pripomočkov, ki jih lekarna izdaja, saj v praksi obstajajo bistvene razlike.
"Ob tem velja poudariti, da se financiranje medicinskih pripomočkov ni spremenilo že vsaj 15 let, zato smo v lekarnah primorani ob vedno večjem pomanjkanju kadra delo naših zaposlenih optimizirati. Če nam država ne bo prišla nasproti in iskala rešitve, kako bomo lažje upravljali z zahtevami novih uredb, bomo prisiljeni izdajo medicinskih pripomočkov črtati s seznama delovnih nalog naših zaposlenih. To bo imelo katastrofalne posledice za preskrbo ljudi predvsem v manjših in odročnih krajih," je zaključil Centrih.
Žal je tako, če polpismeni birokrati poizkušajo slepo prevesti in implementirati raznorazne bruseljske pogruntavščine brez kakršnekoli zdrave pameti, s katere žal nimajo in so z njo tako ali tako vedno skregani.
izgleda da so dobički slovenskih proizvajalcev veliki, glede na to, da so proti konkurenci iz tujine po nižjih cenah za plačnika. prokleta golazen, oskubit slovensko zdravstveno blagajno zato, ker za v tujino niste dost kvalitetni,če niste mednarodno konkurenčni zaprite proizvodbjo… ...prikaži večo in se odklopite od javnega zdravstvenega denarja.
Kaj vlada nima dovolj drugega dela, kot da se meša v zadeve, ki izgleda funkcionirajo?