Tetoviranje naj bi izumili že stari Egipčani pred več kot 5.000 leti, zatem pa se je po nekaterih predvidevanjih razširilo proti južnemu Pacifiku, Japonski in Evropi. Tetoviranje je postalo moderno tako med starimi Rimljani kot Rimljankami, prepovedal pa ga je cesar Konstantin.
Deklicam iz skupnosti Čin v Mjanmaru so nekoč tetovirali obraze, saj naj bi jih s tem pogršali in zaščitili pred grabežljivimi burmanskimi kralji. Pri Tračanih je bilo tetoviranje znak plemstva, ob času turških vdorov pa so tetovirali tudi turške vojake v Bosni, da bi jih lažje našli ob morebitnem pobegu. Danes velja kot pogost modni dodatek, nedavna raziskava je ugotovila, da je v ZDA tetovirana kar petina prebivalstva.
Potrebne bi bile raziskave
Z zveznega inštituta za oceno tveganja v Berlinu pa opozarjajo, da je tetoviranje povezano tudi z nekaterimi tveganji za zdravje. “Tetoviranje pri približno petih odstotkih povzroči bakterijsko okužbo, o dolgoročnih posledicah pa nimamo dovolj dokazov,” ugotavljajo strokovnjaki z Berlina. Raziskavo so objavili v reviji Lancet.
Ugotavljajo, da so kratkoročne posledice poleg bakterijskih okužb najpogostejše razne alergijske reakcije na eno izmed komponent v črnilu. Strokovnjaki opozarjajo, da se pri 90-ih odstotkih primerov zgodi, da se črnilo vbrizga tudi pod kožo. “Nihče ni preučil morebitnih posledic ob tem, ko črnilo zaide pod kožo in se raztopi v krvi ter na tak način kroži po našem telesu,” pravijo.
Raziskave v tej smeri namreč po zakonu niso potrebne, saj se tatuje obravnava kot kozmetiko, ki je na površini kože. “V resnici pa v večini primerov zaidejo tudi v kožo, zato bi morala veljati stroga pravila o tem, katere snovi lahko uporabimo,” ocenjujejo in dodajajo, da bi morale biti narejene raziskave, kako to vpliva na naše telo.
anja.scuka@zurnal24.si
