Časi atmosferskih bencinskih motorjev so bolj ali manj minili, dizelski motorji pa se brez prisilnega polnjenja sploh niso mogli zares uveljaviti. Ne glede na to, če gre za majhen trivaljni "mlinček" ali veliki turbodizelski motor, je načelo enako: prisilno polnjenje izboljšuje zmogljivosti, porabo in dinamiko motorjev.
Vendar pa je zato bilo treba sprejeti tudi večjo tehnično kompleksnost motorjev, prav tako pa tudi dražja popravila. Ko se namreč turbopolnilnik pokvari, pogosto nepričakovano, so popravila draga. Večina voznikov za okvare turbopolnilnikov krivi zapleteno tehnologijo in zasnovo, vendar so resnični vzroki veliko bolj preprosti.
Turbopolnilnik se običajno ne pokvari zaradi izrazito športne vožnje ali podobnega preobremenjevanja, ampak med povsem običajnimi vožnjami. Najpogostejši vzroki za okvare so močni pospeški takoj po zagonu motorja. Težava je v visokih vrtljajih, ko je olje še hladno in gosto in težko pride do turbopolnilnika. Rotor turbine pa se suka tudi z več 10 tisoč vrtljaji na minuto.
Če se torej motor preveč obremeni, preden se je ogrel na delovno temperaturo, olje pa je ustvarilo stabilni film za učinkovito podmazovanje, prihaja do mikroskopske obrabe, ki se sčasoma okrepi in se pokaže v zračnosti osi in prodiranjem olja v sesalni vod.
Enako škodi tudi, če motor ugasnemo takoj po dinamični vožnji. Turbopolnilnik je tedaj še zelo vroč in če mu z ustavitvijo motorja prekinemo dotok olja, lahko povzročimo pregretje ležajev, v katerih se naberejo ogljikove obloge, ki zmanjšajo možnost podmazovanja in os turbine sčasoma "zariba".
Turbopolnilnik je močno občutljivo tudi na kakovost samega olja, zato je pomembno, da se motorno olje pravočasno zamenja in da se uporabi olje ustrezne kakovosti. Staro olje namreč izgublja mazalne sposobnosti, nase veže umazanijo in povečuje trenje v ležajih. Nezadostno in neustrezno podmazovanje turbopolnilnika je tudi eden najpogostejših vzrokov za njegovo okvaro.
Za okvare pa so lahko krivi tudi umazani ali nepravilno vgrajeni zračni filtri. Umazanija v vsesanem zraku namreč lahko poškoduje lopatice turbine, te pa povzročijo vibracije in posledično obrabo ležajev. Voznik v tem primeru najpogosteje zazna zmanjšanje zmogljivosti in nenavadne zvoke, do samih poškodb pa prihaja počasi in postopoma.
Številni vozniki poskušajo z vožnjo pri zelo nizkih vrtljajih motorja varčevati gorivo. Ko potem naenkrat pritisnejo pedal plina in poskušajo hitro pospešiti iz nizkih vrtljajev, turbopolnilnik doživi udarne obremenitve, hitri dvig tlaka in nenadno povečanje temperature. To dolgoročno lahko vodi do prehitre utrujenosti materialov in obrabe. Gospodarna vožnja sicer je smiselna, vendar mora tudi motor delovati v znosnem območju vrtljajev.
Waw! pameten bučko. To si komaj zdaj ugotovil. Dejstvo ki je staro kot turbina sama. Tricilinderski mlinček za kavo pa je samo voda na mlin mehanikov. Služijo ko prasci.