Različna ministrsta in organizacije so staknili glave v prizadevanjih, da bi obrnili zaskrbljujoč trend stagnacije pri prometni varnosti, ki v zadnjih dveh letih vse bolj zaostaja za osnovnim ciljem, in sicer da bi se Slovenija uvrstila med prometno nadpovprečno varne evropske države. Generalni direktor policije Marjan Fank je namreč odkrito priznal, da se kljub poostrenemu nadzoru v zadnjih mesecih in številnih napovedanih aktivnostih stanje prometne varnosti ne izboljšuje. Nasprotno, med poostrenimi nadzori policisti ugotavljajo številne kršitve, v glavnem povezanih s prehitro vožnjo, alkoholom in uporabo mobilnikov.
"Prometna nesreča je predvsem posledica kršitev cestnoprometnih predpisov, za kar pa se vsak kršitelj zavestno odloči," je ob tem opozoril Fank.
Tako je danes potekal že drugi usklajevalni sestanek ministrstev za infrastrukturo, pravosodje, šolstvo in notranje zadeve, ki so se jim pridružili tudi predstavniki agencije za varnost prometa in nevladnih organizacij s področja prometa. Govora je bilo o vseh treh stebrih prometne varnosti - voznikih, vozilih in cestah. Kot so na koncu pojasnjevali vladni in nevladni udeleženci, so se odkrito pogovarjali o potrebnih spremembah, medtem ko bodo konkretne ukrepe izoblikovali na sledečih dveh operativnih sestankih.
Stalnim kršiteljem bo težje ...
Ob tej priložnosti so minister za infrastrukturo Peter Gašperšič in drugi prvič jasneje namignili, v katero smer bodo šli ukrepi za več varnosti na cestah. V letošnjem letu namreč reforma čaka tri zelo pomembne zakone, ki se tičejo prometa in prav dogovorjeni ukrepi bi že lahko postali del sprememb: zakon o cestah, zakon o pravilih cestnega prometa in zakon o prekrških.
Po besedah ministra so vsi udeleženci strinjali, da zgolj višje kazni ne bodo prinesle željenih rezultatov, zato bo večina kazni ostala na istem nivoju kot doslej. Vseeno pa naj bi v prihodnje precej strožje obravnavali hude prometne delikte ter ob sodelovanju pravne stroke tudi uvedli potrebne spremembe v prekrškovno zakonodajo, da bi bilo kaznovanje ponavaljajočih prekrškarjev bolj hitro in učinkovito.
Posebno pozornost bodo očitno spremembe namenile področju uporabe mobilnikov med vožnjo, medtem ko se obetajo dodatni napori v vzpostavljenje tehničnega nadzora na cestah (sekcijsko merjenje, dodatni radarji), v katerega naj bi še bolj vključili mestna redarstva. Primer sekcijskega merjenja pod Trojanami je namreč pokazal, da marsikateri voznik prične voziti po predpisih šele, če se zaveda, da je nadzorovan. Tako se je pod Trojanami v zadnjem času hitrost umirila, policisti pa niso zabeležili nobene prometne nesreče več.
Vzgoja odgovornih mladih
Drug steber ukrepov bo namenjen izobraževanju mladih, s posebnim ozirom na srednješolce, ki so med zelo pogostimi kršitelji v prometu. Tako bo AVP, ki jo vodi Igor Velov, skupaj z drugimi deležniki izvedla okoli 300 delavnic po slovenskih šolah, na katerih bi po besedah ministrice za izobraževanje Maje Makovec Brenčič sporočali mladim, da družbo še kako skrbi zanje in za njihovo kulturo obnašanja.
Vidno zadovoljen je bil na koncu tudi Robert Štaba, podpredsednik Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč in vodja zavoda Varna pot. Po njegovih opažanjih je slovenska vlada vzela zares pozive evropske komisarke Violete Bulc in raznih drugih organizacij v prizadevanjih, da morajo članice izvesti dodatne ukrepe, s katerimi bi vzpostavili pogoje, da bi infrastruktura in vozila znali odpuščati napake voznikov, po drugi strani pa bi razširili občutek skupne odgovornosti med vozniki za večjo prometno varnost.
andrej.leban@zurnal24.si
V resnici bodo samo spet povišali kazni. Po drugi strani pa nikjer v Evropi ne vozijo tako počasi kot pri nas ... jaz sploh ne vidim, kje vidijo divjake, pa sem vsaki dan na cesti vsaj 4 ure.
Ne, ni normalno, da bi rad višje kazni na najvišje kazni. V Avstriji so kazni v rangu 25-35 evrov, pri nas identična kazen 1200 evrov. Proti takšnim kaznim smo vsi, ki delamo. Cela plača za stvar, ki je v tujini… ...prikaži več obravnavana banalno?
Jaz se ne čudim, da je toliko mrtvih, mene čudi kako za vraga jih ni več?