Na ženevskem salonu leta 1955 je Fiat predstavil model 600, ki je zakoličil novo ero italijanske znamke. Nemci so imeli hrošča, Francozi 2CV "spačka", Italijani pa fiata 600. Štrije sedeži so bili dovolj za prevoz celotne družine, tudi več se jih je brez posebnosti stlačilo tja zadaj, bo znal povedati marsikateri Slovenec.
Posebnost naslednika legendarnega topolinota, ki so ga pri Fiatu izdelovali od leta 1936 dalje, je bil za tiste čase v majhnih avtomobilih redek vodno hlajeni motor in tudi samonosna karoserija. Tudi gretje je imel, tako da pozimi ni bilo v avtu nikoli mraz, za priklop pa je bilo potrebno le premakniti vzvod pod zadnjimi sedeži.
Glavnemu inženirju Danteju Giacosi gre zasluga tudi za dejstvo, da je sama izdelava malčka zahtevala relativno malo materiala in je bila enostavna, a hkrati ga je premišljeno podvozje delalo zelo trpežnega, saj je dovoljevala konkretnih 310 kilogramov dodatnega tovora v kabini, pod prednjim prtljažnim pokrovom in na strehi. Ta številka je še posebej osupljiva ob podatku, da je prazen avto tehtal le dobrih 600 kilogramov. Prava delovna mula torej. Originalni 600 je imel "samomorilski" tip vrat, ki so se odpirala nazaj.
Z vstopno ceno takratnih 590.000 lir je bil tudi eden tistih avtomobilov, za katerega je lahko povprečni delavec v tovarni najhitreje zaslužil, zato ga danes ocenjujejo za vozilo, s katerim so Italijani, pa tudi številni Slovenci z vesp presedlali v pravi avtomobil na štirih kolesih.
Prvi fiat 600 je imel motor s 633 kubičnimi centimetri prostornine in 16 kW (23 KM) moči, kar pa je bilo dovolj, da je avto v četrti prestavi dosegel hitrost malce pod 100 km/h. Leta 1960 je sledila različica 600D, ki je imela vgrajen 767-kubiči motor in "kar" 21 kW (29 KM) moči. Hitrost je dosegala že vrtoglavih 110 km/h. Od takrat dalje so se vrata odpirala na klasičen način, avto je dobil še nekaj izboljšav.
Čeprav je iz Torina vsak dan prihajalo po 1.100 avtomobilov na dan, je bil malček vedno v senci modela 500, predstavljenem dve leti kasneje, in to kljub 2,7 milijona proizvedenih originalnih fiatov 600.
Motoriziral tudi Slovenijo
Predvsem po zaslugi licenc, ki jih je Fiat velikodušno podeljeval drugim državam, pa je 600 vseeno postal svetovna uspešnica, saj so ga izdelovali denimo v Španiji (seat 600, tudi v štirivratni različici), pa v Južni Ameriki in celo v Nemčiji.
Seveda pa si fiat 600 oziroma zastava 750 zasluži posebno mesto tudi v zgodovinskih učbenikih o Jugoslaviji. Tostran železne zavese so ga imenovali fičo po glavnem junaku iz nekega Borbinega stripa, v Kragujevški Zastavi pa so ga izdelovali od leta 1960 pa vse do sredine 80. let.
PREBERITE ŠE:
Imel je močnejše različice motorja od originala, 1980 pa so predstavili model 850 s 23,4-kilovatnim motorjem in 125 km/h končne hitrosti. V Zastavi so skupno izdelali 923.000 fičotov, skupno po vsem svetu pa skoraj pet milijonov, navaja Express.de.
O,tudi jaz sem ga imel . Dobro mi je služil in ko sem mu zadaj dvignil haubo je pač izgledal kot ¨ABARTH¨