Vzpenjanje in spuščanje po klancih je zelo razburljiv del terenske vožnje, a če se ne držimo pravil, je lahko tudi nevarno.
Šola off road vožnje: 3. lekcija
AMZS inštruktor varne vožnje Janez Marolt, strokovnjak za terensko vožnjo, pravi, da največja težava nastane, če se nam z avtomobilom ne uspe povzpeti na vrh vzpetine, tako kot smo si zamislili, in obtičimo sredi strmega klanca. Tedaj začne avtomobil kmalu drseti nazaj in če se potem postavi še postrani, povprek klanca, se bo prej ali slej prevrnil in začel kotaliti po klancu navzdol. Vemo, da 20-odstotni klanci ne predstavljajo težave, strmejši pa so lahko velik problem.
Za prikaz zmogljivosti terenskih vozil smo izbrali štirikolesno gnano dacio duster, ki jo pri svojem delu uporabljajo tudi člani Gorske reševalne službe. Izbrali smo jo, ker gre za enega najcenejših športni terencev s štirikolesnim pogonom, kar pomeni primernost tudi za slovenski trg. Kaj zmore dacia duster s štirikolesnim pogonom na terenu, si lahko preberete v testu v ločenem članku.
Kaj lahko torej voznik naredi, da prepreči prevračanje avtomobila? Marolt pravi, da predvsem tedaj, ko smo na blatnem terenu, lahko začne avtomobil lesti navzdol takoj, ko se je ustavil sredi klanca. Tedaj zaviranje ne pomaga, saj so kolesa že izgubila stik s podlago, avto pa drsi nazaj. V takšnem primeru vozniku ne preostane nič drugega, kot da poskuša avtomobil čim bolj usmerjati naravnost navzdol. Če je le mogoče, naj tudi poskusi prestaviti v vzvratno prestavo in se vračati še s pomočjo motorja, saj bodo morda na ta način kolesa spet dobila stik s podlago. Sicer naj stisne sklopko in se vrača v praznem teku ter poskuša vožnjo upočasniti z zaviranjem, če je to seveda mogoče.
Nasveti niso dovolj
Pri nas vožnjo s kolesi in motornimi vozili v naravnem okolju urejajo določila Zakona o ohranjanju narave. Vožnja vozil na motorni pogon je dovoljena le na javnih, nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni promet, in gozdnih cestah. Izjema so le službene in podobne vožnje, če dostop ni možen po javnih cestah, in dostop do objektov, ki niso neposredno povezani s cestami. Za vožnjo v naravnem okolju je treba pridobiti soglasja pristojnih institucij (Zavod za varstvo narave).
Marolt dodaja, da se s takšnimi manevri med vsakdanjimi vožnjami ne srečujemo prav pogosto, zato bi se jih morali tisti, ki bi se radi z avtomobilom podali na teren, prej temeljito naučiti, za kar je potrebne veliko vaje, saj ga ni nasveta, ki bi nadomestil dejansko spoznavanje pravilnega ravnanja v situaciji na terenu. Le med prakso na terenu se lahko voznik nauči, kako naj odreagira. Posamezni manever bi moral ponoviti tudi do petdesetkrat, saj reakcije šele potem pridejo v kri. Reševanje situacije na terenu mora biti namreč refleksno, saj voznik v težavah nima časa razmišljati, kaj mu je storiti.
Počakajte, da se zavore ohladijo
Kaj pa elektronski pripomočki za spuščanje po terenu, s kakršnimi so opremljeni predvsem športni terenci. Marolt pravi, da napredni asistenčni sistemi delujejo s pomočjo zavor. Dokler imajo gume oprijem, sistemi delujejo, ko pa gume izgubijo oprijem, so tudi ti sistemi neuporabni. Marolt pravi, da pred vzponom na klanec ali pred spustom vključi reduktor (to velja le za prave terence, ki reduktor imajo) in menjalnik prestavi v prvo prestavo, hkrati pa je pripravljen tudi na zaviranje, nato spelje in v klanec pretežno vozi brez dodajanja plina.
Zelo počasna reducirana mehanska prestava je tudi med vožnjo po strmem klancu navzdol boljša od sistema za pomoč pri spustu, ki deluje s pomočjo zavor. Če je klanec dolg, se namreč zavore prej ali slej pregrejejo in zavirajo manj učinkovito, pri nekaterih avtomobilih pa v primeru pregretja zavor neha delovati tudi ABS, ki je pogoj za delovanje elektronskega sistema za pomoč pri spustu s klanca. Torej se ta lahko v najbolj neprimernem trenutku celo izključi. In potem mora voznik v najboljšem primeru počakati, da se zavore ohladijo in lahko nadaljuje z vožnjo. Če seveda sredi strmega klanca sploh lahko ustavi in počaka.
Na vrhu klanca poglejte navzdol
Med spustom s klanca sicer ne bi smeli uporabljati zavor, ampak bi moral avtomobil zavirati le z motorjem, če pa pride do zdrsa, k vrnitvi v pravo smer pomaga rahlo dodajanje plina. Prav tako se moramo na vrh klanca pripeljati v isti prestavi, v kateri smo se odpravili nanj. Prestavljanje med vzponom je namreč strogo prepovedano.
Na vrhu klanca je treba pregledati tudi pot, po kateri se bomo spustili. Marolt pravi, da se je na vrhu klanca pred spustom najbolje ustaviti tako, da je avtomobil nekoliko nagnjen navzdol. Če bi se namreč ustavili prej, bi morali potem speljati v klanec in bi trpela sklopka. Tako pa se, ko speljemo, le spustimo in dodamo plin.
Kaj pa bočni nagib? Marolt pravi, da se lahko avtomobil bočno nagne celo do kota 40 stopinj, pri čimer so športni terenci na boljšem kot pravi terenci, saj imajo praviloma nižje težišče. Nizek osebni avto se lahko bočno nagne celo bolj od terencev, a bo težko sploh zapeljal v takšen naklon, saj mu tega ne dopušča podvozje.
