Gre za avtomobile, ki sploh nimajo vetrobranskega stekla, bočnih šip ali strehe, so pa zelo zmogljivi ter voznika in njegovega sopotnika (več jih v avtomobilu običajno niti ne more biti) prepihajo do obisti.
Ekstremni primer takšnega avtomobila je mclaren elva, ki 100 kilometrov na uro doseže v vsega 2,8 sekunde. Za to poskrbi motor V8, ki razvija moč 599 kilovatov (oziroma 815 'konjev') in siloviti navor 800 njutonmetrov. Takšna kombinacija gotovo pri vsakem potniku poskrbi za poplavo hormonov veselja, saj elva velja za enega najbolj ekstremnih roadsterjev, ki so ga kdajkoli postavili na javne ceste.
Medtem, ko drugi proizvajalci svoje roadsterje in kabriolete opremljajo z usmerjevalniki zraka, gretjem sedežev in celo grelniki, ki vrat voznika in sovoznika s toplim zrakom ovijejo kot z volnenim šalom, morajo ti biti v elvi zadovoljni skoraj brez zaščite. Kot da bi se peljali v kopalni kadi na kolesih. Le da ta kopalna kad doseže hitrost 280 kilometrov na uro, žuželke pa na obrazu čutite kot ostre šrapnele.
Čelada, varovalna očala…
Britanski proizvajalec si sicer precej prizadeva, da se najhujše ne bi zgodilo. Svojim strankam namreč namesto vetrobranskega stekla ponujajo unikatne čelade in varovalna očala, pripomočke, ki so shranjeni kar v grbah nad motorjem. A povsem nezaščiteni potniki vseeno niso. Elva je namreč opremljena tudi s sistemom, ki ga imenujejo Active Air Management. Gre za spredaj vgrajeni deflektor, ki zrak usmerja preko potniške kabine in se prilagaja hitrosti vožnje. A pozor: ko hitrost seže čez 200 kilometrov na uro, v kabini vseeno zavladajo viharji.
McLaren seveda ni edini proizvajalec takšnega avtomobila. Nekaj podobnega z V12 speedsterjem ponuja tudi Aston Martin. Tudi temu dvosedežniku so odrezali streho in šipe, namesto tega pa so vozniku ponudili dovolj moči, da uspešno pobegne nevihtam. Njegov 5,2-litrski motor V12 namreč razvija moč 515 kilovatov (700 'konjev'), ki mu zadostuje za največjo hitrost 300 kilometrov na uro.
Ferrari na tem področju ponuja svoja roadsterja monza SP1 in SP2, ki se med seboj razlikujeta le po številu sedežev: prvi je enosedežnik, drugi pa dvosedežnik. Oba so zasnovali na tehniki ferrarija 812 in jima namenili motor V12 z močjo 596 kilovatov (oziroma 810 'konjev'), ki jima tudi zagotovi največjo hitrost 300 kilometrov na uro. Tudi ta dva modela imata namesto vetrobranskega stekla pred kabino vgrajena deflektor zraka, voznik in sovoznik pa z avtomobilom prejmeta tudi malce nenavadno opremo: čeladi, dirkalna kombinezona, jopo iz merimo volne, kapo, rokavice, šal in dirkalne čeveljce.
Ekstremne tudi cene
Tako ekstremne kot omenjeni roadsterji so tudi njihove cene. Elva stane kar 1,7 milijona evrov, ferrarija le dober milijon manj, aston martin pa stane v primerjavi z ostalimi precej skromnih 900 tisoč evrov. Kljub temu so vsi ekskluzivni avtomobili, ki si jih lahko privoščijo le redki Zemljani. Poleg tega so na voljo tudi v zelo omejenih serijah. McLaren bo namreč izdelal le 149 elv, Aston Martin le 88 V12 speedsterjev, pri Ferrariju pa številk nočejo izdati. Vsekakor so majhne.
Kljub takšnim cenam najbolj ekstremnih avtomobilov ni nujno, da sanje o viharju v kabini avtomobili ostanejo neuresničene. Radikalni roadsterji namreč nikakor niso nova avtomobilska vrsta, zato jih lahko predvsem na trgu rabljenih vozil kupite za ugodne cene. To sicer ne bo mercedes SLR 722 Stirling Moss, ki ga je McLaren leta 2009 izdelal v le 75 primerkih. Sutttgartski super roadster je tedaj namreč stal 900 tisoč evrov, danes pa ga prodajajo celo za sedemmestne vsote.
Je kakšen poceni?
Je pa zato kar precej cenejših ekstremnih roadsterjev. Lotus je med letoma 2007 in 2011 na osnovi že tako precej ekstremnega modela elise izdeloval izjemno lahki ekstremni roadster 2-eleven, ki je z močjo 188 kilovatov (256 'konjev') in največjo hitrostjo241 kilometrov na uro tudi zagotavljal veliko užitkov. Danes ga z malo sreče lahko dobite za petmestno vsoto.
Renaultov spider je še cenejši. Z njim je francoska znamka leta 1995 izkoristila priljubljenost roadsterjev, ki sta jo vzpodbudila mercedes SLK in audi TT. Spider z dolžino 3,8 in višino 1,25 metra v bistvu sestavljajo le motor, šasija, cevni okvir in minimalne karoserijske oplate. V začetku mu Francozi niso namenili niti vetrobranskega stekla, še manj pa bočne šipe in streho. In ker je njegova konstrukcija v glavnem iz aluminija, karoserijske oplate pa plastične, tehta le 930 kilogramov, kar je dobrih 400 kilogramov manj od tedanjega audija TT.
Na izbiro je le bencinski štirivaljnik z močjo 108 kilovatov (147 'konjev') in navorom 185 njutonmetrov, ki je vgrajen za sedeža in poskrbi za spektakularno vozno izkušnjo: pospešek do 100 kilometrov na uro v 6,9 sekunde in največjo hitrost 215 kilometrov na uro. Ko so ga izdelovali, je renault spider stal 55.000 evrov, danes pa ga dobite že za 40 tisočakov. In ker so jih izdelali vsaj 1.500, se kakšen hitro znajde na trgu rabljenih vozil.
Nenavadni primerek
Verjetno daleč najbolj nenavaden avtomobil te vrste je smart crossblade. Z močjo 52 kilovatov (70 'konjev') iz trivaljnika v zadku in največjo hitrostjo 135 kilometrov na uro njegove zmogljivosti morda niso tako impresivne kot pri drugih roadsterjih, vendar pa morate upoštevati, da mu konstruktorji niso odstranili le vetrobranskega stekla, bočnih šip in strehe, ampak tudi vrata, ki jih nadomeščajo zgolj kovinske letve. Daimler je crossblade izdeloval le leta 1995 in ga je tedaj prodajal za 25.000 evrov, danes pa ga lahko kupite za veliko manj denarja.
Radikalne zasnove roadsterjev sicer niso nekaj novega in gredo daleč v zgodovino, v bistvu kar v začetke avtomobilizma. Takšen bi lahko namreč lahko bil tudi Benzov prvi avtomobil iz leta 1886, saj ni imel nobenih elementov za zaščito pred vetrom. Ta niti ni bila nujno potrebna, saj je z zelo veliko dobre volje zmogel največjo hitrost 16 kilometrov na uro, torej le fragment hitrosti, ki jih dosegajo današnji ekstremni roadsterji in navsezadnje tudi vsi drugi avtomobili.
