Marsikateri starejši voznik prisega, da vožnja avtomobila z motorjem pri nizkih vrtljajih lahko pripomore k nižji porabi goriva, in to v precejšnji meri potrjujejo tudi elektronski pomočniki pri prestavljanju, ki so postali standardni del novih avtomobilov. Vendar pa povsem ne drži, saj ne upošteva fizikalnih in mehanskih lastnosti najdražjih komponent vozila.
Motor namreč najmanj goriva porabi, ko se najmanj utruja, kar pomeni, da deluje v optimalnem območju vrtljajev. Za dizelske motorje velja, da so najbolj učinkoviti v območju med 1.750 in 2.500 vrtljaji na minuto, atmosferski bencinski motorji največjo učinkovitost dosežejo pri približno 3.000 vrtljajih na minuto, bencinski motorji s prisilnim polnjenjem, torej turbobencinski, pa so praviloma najbolj učinkoviti nekje med 2.000 in 3.000 vrtljaji na minuto.
Skrajnosti, ki škodijo
Vse drugo so skrajnosti, ki jih motorji ne prenašajo najbolje. In tako kot velja, da za motorje previsoki vrtljaji niso najboljši, velja tudi, da je zanje slabo, ko delajo pri minimalnih vrtljajih, ko pritisnemo plin, da bi pospeševali, pa namesto povečevanja hitrosti začutimo tresenje motorja. Razumljivo je torej, da bo motor, ki se napreza, porabil več goriva, kar velja tako za previsoke kot tudi prenizke vrtljaje.
Če voznik vozi pri prenizkih vrtljajih, bo v nasprotju s pričakovanji ne le porabil več goriva, ampak lahko tudi škodi avtomobilskim sklopom. Če voznik pri 40 kilometrih na uro namesto v tretji vozi v peti prestavi, bo poraba goriva gotovo večja, lahko pa si »privozi« tudi visoke stroške popravila. Zaradi vožnje pri prenizkih vrtljajih namreč lahko pride do prehitre obrabe batnih obročkov ali pa celo poškodb samih batov, poškodujejo pa se lahko tudi ojnice. In popravilo je v tem primeru lahko zelo drago.
V nevarnosti so tudi drugi deli pogonskega sklopa. Žrtev vožnje pri prenizkih vrtljajih je lahko na primer tudi motorna veriga. Motorne verige v današnjih motorjih so namreč veliko tanjše kot pred leti in se hitreje raztegnejo, zaradi česar je potrebna menjava. Lahko pa se celo pretrgajo, potem pa je motor zrel za generalno popravilo ali zamenjavo. Zaradi povečanih vibracij, ki jih povzroča vožnja pri prenizkih vrtljajih, se lahko predčasno poškoduje tudi izpušni sistem, nizke vrtljaje pa »sovraži« tudi dvomasni vztrajnik in lahko se zgodi, da ga bo namesto po 200 ali 300 tisoč kilometrih treba zamenjati že pri 50 ali 60 tisoč kilometrih.
Hitrejše doseganje delovne temperature
Po mnenju o vožnji pri nizkih vrtljajih smo vprašali tudi Žana Umka, ki je leta 2019 kot zadnji osvojil naslov mehanika leta. Umek pravi, da je gotovo dobro, da se predvsem avtomobili z dizelskimi motorji vozijo pri malce višjih vrtljajih kot pa je marsikdo vajen. Na ta način se namreč motor hitreje segreje na delovno temperaturo in jo v hladnih dneh tudi laže vzdržuje. Nizke temperature namreč niso najbolj ugodne za delovanje motorja, saj ta lahko med drugim tvori tudi več saj.
Za bencinske motorje je po njegovem mnenju že doslej veljalo, da je bolje, če se jih vozi pri višjih vrtljajih, predvsem za atmosferske, manj pa za turbobencinske, ki že prej dosežejo optimalno območje delovanja. Strinja pa se, da je za samo vzdržljivost avtomobila bolje, da so motorni vrtljaji dovolj visoki, saj se s tem manj napreza in so manjšim naporom izpostavljeni tudi njegovi sestavni deli.
Kaj pa vzdržljivost delov, kakršen je dvomasni vztrajnik? Umek odgovarja, da se ta zaradi tresljajev v primeru, ko motor deluje pri nižjih vrtljajih, lahko hitreje obrabi. Vendar pa jim ni izpostavljen le dvomasni vztrajnik, ampak se lahko hitreje obrabi tudi sklopka. Sicer pa je veliko odvisno tudi od kakovosti izdelave in materialov. Nekateri vztrajniki lahko namreč zdržijo tudi 300 do 400 tisoč kilometrov, drugi pa odpovejo že pri 100 tisoč kilometrih. Poleg tega je lahko razlog za okvare še marsikaj drugega, med drugim tudi voznikov način vožnje.
Mogoče to velja za disel vozila, vendar pa pri bencinskih to, da nizki vrtljaji škodujejo, ne drži ravno. Problem vožnje pri nizkih vrtljajih je le, ko se enkrat voziš 50km/h v 5 pristavi in potem na polno pohodiš gas. To… ...prikaži več res ni dobro. Namreč moj Renault Megane bencinar jih ima preko 400000 km prevoženih večina v malih obratih in še vedno prede kot urica.
samo še tisto sem čakal da je treba s klanca dol v isti prestavi kot v klanec gor..ok nekaj nisem zasledil, koliko je tukaj potrebnih obratov za normalno mazanje. sicer pa dragi mehaniki in strokovnjaki.. me zanima kako to delajo… ...prikaži več avtomatski menjalniki pri režimu lagodje.
vse je stvar občutka ,zvok motorja in od same ceste