Med pomembnimi proizvajalci je bil tudi Cimos, ki so ga leta 1972 v Kopru ustanovili Citroën, Iskra in Tomos, in je primarno izdeloval avtomobile znamke Citroën. Ob svetovnem srečanju citroënov 2CV v Postojni so člani Citroën kluba Slovenije pripravili tudi priložnostno razstavo o slovenskem prispevku francoski znamki.
Proizvodnja avtomobilov v Kopru ni stekla šele po ustanovitvi Cimosa, ampak je Tomos, ki ga seveda bolj poznamo po mopedih, osebne avtomobile po Citroënovi licenci začel izdelovati že v začetku šestdesetih let. Torej še preden so v ljubljanskem Litostroju, pozneje pa v novomeškem IMV začeli licenčno izdelovati renaulte, še prej pa austine.
Začelo se je kot "šraufciger proizvodnja", ko so iz Francije denimo pripeljali skoraj sestavljene spačke, potem pa nanje privili žaromete in še nekaj komponent. Na ta način so avtomobili postali "domači izdelki" in bili oproščeni dragih carin, ki so bile na sestavne dele manjše.
Postopoma pa se je sodelovanje s Citroënom razvilo v pravo industrijo, v kateri so bili vse bolj pomembni tudi lokalni dobavitelji. Na razstavi smo tako lahko videli žaromete, ki so jih izdelovali v ljubljanskem Saturnusu, ali pa gume iz kranjske Save. Nismo pa denimo videli Iskrinih alternatorjev in zaganjalnikov. Ti so namreč med lastniki starodobnih spačkov cenjeni bolj od francoskih, zato vse, ki jih najdejo, hitro vgradijo v avtomobile.
V Cimosu sčasoma niso le čedalje bolj samostojno izdelovali avtomobilov, ampak so sodelovali tudi pri njihovem razvoju in marsikatera posebna različica je prišla prav iz Kopra.
Koprski ami
Nemški lastnik, ki je avto kupil od prvega lastnika na Hrvaškem, je na razstavo denimo pripeljal citroëna amija, ki je bil izdelan v Kopru. Zanj bi lahko rekli, da je bil v primerjavi z originalnimi francoskimi celo "de luxe" različica, saj so vanj namesto originalnega vgrajevali večji in močnejši motor iz citroëna GSA.
Citroën C15 cimos special
Citroën je citroën C15, majhnega dostavnika na osnovi vise, izdeloval v španski tovarni v Vigu, a z določeno izjemo. V koprskem Cimosu so namreč v osemdesetih in devetdesetih letih razvili podaljšano različico, ki je bila znana kot cimos special. Zanj so originalni C15 prerezali na pol in dodali sredinski del, vključno z dodatnimi vrati in sedeži. Rezultat je bilo lahko gospodarsko vozilo s tovornim prostorom dolžine dveh metrov, dodatno vrsto sedežev in nosilnostjo do 750 kilogramov, ki je bilo zelo priljubljeno med lokalnimi obrtniki.
Citroën DSuper made in Yugoslavia
Citroënova "žaba" je bila primer "šraufciger proizvodnje". Iz Francije so jo na vlaku pripeljali delno sestavljeno, potem pa so jo v koprskem Cimosu dokončno sestavili tudi z deli, ki so bili izdelani v Jugoslaviji. Med njimi so bili alternator, zaganjalnik, žarometi, okna in gume. Mimogrede: citroën DS je letos star 70 let, na njegovo slovensko ime "žaba" pa je vplivala značilna aerodinamična karoserija z izstopajočimi žarometi, ki so spominjali na žabje oči.
Citroënov vojaški terenec
Citroen FAF 4x4, eno od pozabljenih epizod jugoslovanske vojaške zgodovine, so konec 80 let razvili za države v razvoju. FAF je kratica za "Facile a Fabriquer", kar lahko prevedemo v "lahek za izdelovanje". Avtomobil, ki je bil namenjen grobim terenom in ga ni bilo težko vzdrževati, je največ kupcev dobil v afriških državah, prodajali pa so ga celo v Grčiji in Nemčiji. Konec osemdesetih let so ga predstavili tudi tedanji JLA. Na preskusih se je odlično izkazal, vendar na koncu do posla ni prišlo, saj je Jugoslavija razpadla, z njo pa tudi JLA.
Rally avto, ki ga je vozil Bojan Križaj
Citroën je leta 1983 na legendarni dirki Rallye des Mille Pistes nastopil z enim najmanjših dirkalnikov iz zlate dobe skupine B. Da so lahko citroën visa mille pistes homologirali, so morali izdelati 200 cestnih primerkov, dirkalnik pa je bil drugačen, saj je imel lahko poliestrsko karoserijo, štirikolesni pogon, plastična vrata in pokrov motorja ter športno uglašeno podvozje. V notranjosti je poleg varnostne kletke in lupinastih sedežev ostalo le osnovno.
Dirkalnik je poganjal 1.390-kubični vrstni štirivaljnik z Webrovim uplinjačem DCOE 40 in močjo 145 'konjev', za zvočno kuliso pa je poskrbel izpuh brez dušilnika. Cimos je s tem avtomobilom po letu 1986 nastopal na jugoslovanskem državnem prvenstvu. Z njim je prvi nastopal slovenski smučarski as Bojan Križaj, potem pa ga je nasledi Bojan Pečar, ki je zmagal v skupini B in leta 1987 osvojil drugo mesto na jugoslovanskem rally prvenstvu.
Dyane poltovornjak
V Kopru so izdelovali tudi lahko gospodarsko različico citroëna dyane DAK. Na njeni osnovi je nastala tudi slovenska poltovornjaška različica cimos citroën geri, ki so jo izdelovali v začetku osemdesetih let. Izdelanih je bilo le 600 lahkih poltovornjakov, ki so bili zasnovani na amijevem podvozju. Do danes so v Sloveniji preživeli le trije znani primerki.
Še pomnite tovariši.... Fabriko v vsako vas... sedaj pa še avtobusa nimajo da bi jih peljal na šiht...