Tudi če si olimpijski prvak v plezanju ali svetovni prvak v formuli 1, vedno najprej poskrbiš za klik sponke. To, kar varovalna vrv pomeni najboljši športni plezalki med držanjem spolzkega oprimka, je varnostni pas za enega najbolj talentiranih voznikov na svetu med manevri pri velikih hitrostih – vez z življenjem, vez z družino in prijatelji, ki čakajo naslednjega snidenja.
Vozniki in potniki osebnih avtomobilov predstavljajo skoraj polovico vseh smrtnih žrtev v prometu. Lani je na naših cestah skupno umrlo 32 voznikov in še 11 sopotnikov. Od tega kar 13 voznikov oziroma kar 41 odstotkov umrlih ni uporabljalo varnostnega pasu. Gre za najvišji delež nepripetosti med umrlimi v zadnjih petih letih in kaže na zaskrbljujoč trend opuščanja tega temeljnega varnostnega pripomočka. Razlage takšnega trenda so različne, očitno pa se je v zahtevnih dveh letih pandemije pri marsikom spet okrepila tudi miselnost "meni se to ne more zgoditi".
Ste vedeli?
Pri voznikih in potnikih se s dosledno uporabo varnostnega pasu zmanjša tveganje smrti v primeru trka za 45 odstotkov ter manjša tveganje za hujše poškodbe za 50 odstotkov. Pri pripetih potnikih na zadnjih sedežih se tveganje zmanjša za do 75 odstotkov.
Varnostni pas prepreči, da bi nas ob trku vrglo iz vozila. Hkrati prepreči huše poškodbe telesa, predvsem notranje krvavitve, poškodbe hrbtenjače in glave. Preprečuje tudi, da bi nas ob morebitni sprožitvi varnostnega mega ta poškodoval.
In še: naletna teža odraslega z 80 kilogrami pri hitrosti 90 km/h je več kot 8 ton!
Da varnostni pas še kako deluje, poleg neštetih raziskav in testov kažejo že goli statistični podatki: delež pripetosti med hudo poškodovanimi vozniki na slovenskih cestah je bil lani 80-odstoten, med lažje poškodovanimi pa 94-odstoten. Pripeti udeleženci so torej imeli neprimerno več možnosti, da preživijo in jo odnesejo z blažjimi posledicami. Pri 11 umrlih sopotnikih v osebnih vozilih je bila stopnja uporabe varnostnega pasu vsega 46-odstotna, medtem ko je bila še leto prej kar 78-odstotna. Še vedno je velik problem nepripetost zadnjih potnikov, ki ob delovanju silovitih pojemkov ne ogrožajo le sebe, temveč tudi ostale potnike v vozilu.
Dejstvo je, da varnostni pas in zračna blazina pri trku upočasnita in preprečita gibanje telesa proti trdim delom v vozilu in tako prevzameta velik del sile, ki se sprosti ob trku. Posledice za potnike so blažje, kot bi bile brez uporabe teh varnostnih pripomočkov.
Osnovni namen varnostnega pasu je:
• da v primeru trka ostanejo potniki v vozilu na svojem sedežu,
• da ob čelnem trku zmanjšuje gibanje telesa naprej ter preprečuje trk z notranjostjo avtomobila,
• da prevzame velik del energije in jo porazdeli na pas ter različne dele telesa, kar učinkovito zmanjša posledice trka na posamezen del telesa,
• da v kombinaciji z zračno blazino, ter drugimi elementi pasivne varnosti (naslonjalo za glavo, ergonomski sedeži, karoserija vozila) zagotavlja vozniku in potnikom učinkovito zaščito.
Zelo pomembno pa je tudi pravilni način pripenjanja:
• zgornji del varnostnega pasu mora potekati pasu preko rame (in ne čez vrat), spodnji del pa pod trebuhom preko bokov;
• pas se mora čimbolj tesneje prilegati telesu, zato ga ob pripenjanju dodatno zategnemo;
• pas ne sme biti zavit in ohlapen;
• poškodovane pasove ali nedelujoče mehanizme je treba takoj zamenjati;
• ne sme se uporabljati posebnih zaponk (podaljški …) za večje udobje, saj onemogočajo samozategovanje pasu in zato v primeru trka ne opravijo funkcije.
Agencija za varnost prometa poleg opozarjanja voznikov osebnih in tovornih vozil k doslednemu pripenjanju opozarja tudi na pravilno vzgojo in zgled otrokom. Tudi v ta namen že od leta 2005 poteka v Sloveniji projekt Pasavček, v katerega je bilo aktivno udeleženih že več kot 270 tisoč otrok, njihovih vzgojiteljev in učiteljev. Kako uspešno je lahko skupno delo za varnost najmlajših, pove podatek, da je povprečna pripetost otrok s 53,7 odstotka pred začetkom izvajanja projekta Pasavček v letu 2005 v letu 2018 narasla že na 94 odstotkov.
Miselnost se nam je močno spremenila a to ni zaradi pandemije. Novinarji so nas nenehno napadali z zelo šokantnimi naslovi in članki, ki so nas nenehno strašili. Če ni bilo najhujšega stanje od začetka pandemije pa je bilo najhujše v… ...prikaži več zadnjem mescu. Samo da je novica strašna. Tako smo se navadili živeti z "najhujšim stanjem" in postali imuni na druge strahove. Nekateri se vežejo za varnost, drugi pa iz strahu pred kaznijo in ravno teh ni več strah saj so že preživeli "najhujše" s to pandemijo.