Vožnja z avtomobilom po blatu je lahko zabavno početje, vendar pa nam lahko povzroči tudi resne težave. Kako pravilno predvidevati vožnjo po blatu, kako se izkopljemo iz težav?
4. lekcija: Vožnja po blatu
AMZS inštruktor varne vožnje Janez Marolt, strokovnjak za terensko vožnjo, malo za šalo in bolj zares odgovarja, da se iz težav lahko izkopljemo le z lopato. Ko smo namreč avtomobil enkrat zakopali v blato, se iz njega ni mogoče več rešiti zgolj z voznimi manevri.
Za prikaz zmogljivosti terenskih vozil smo izbrali štirikolesno gnano dacio duster, ki jo pri svojem delu uporabljajo tudi člani Gorske reševalne službe. Izbrali smo jo, ker gre za enega najcenejših športni terencev s štirikolesnim pogonom, kar pomeni primernost tudi za slovenski trg. Kaj zmore dacia duster s štirikolesnim pogonom na terenu, si lahko preberete v testu v ločenem članku.
Vožnje po blatnem vozišču se moramo torej lotevati zelo previdno. Kaj moramo storiti, da se v blato sploh ne zakopljemo? Predvsem si moramo najprej ogledati teren, kar nasploh velja za terensko vožnjo, saj sicer ne vemo, kaj je pred nami. Povsem nesprejemljivo bi se bilo s terenskim avtomobilom podati v neznano.
Marolt pravi, da se med svojim delom gorskega reševalca pogosto vozi po gozdnih cestah.. Zgodi se, da pride do luže, ki je bila pred enim tednom še povsem prevozna, vmes pa je padal dež in je globlja, ali pa je voda vanjo nanesla kamenje in podobne skrite nevarnosti. Tudi če se po neki poti vozite pogosto, ni gotovo, da bodo pogoji za vožnjo po njej vedno enaki. Potrebna je torej previdnost.
Vsa blata niso enaka
Marolt dodaja, da se lahko vozniku, če ne bo pregledal terena pred seboj, zgodi kaj neprijetnega. Če naleti na neprehodno oviro, se je lahko celo prisiljen kilometer ali dva peljati vzvratno. Na gozdnih cestah avta pač ne moreš povsod obrniti, saj je lahko pot ozka ali pa je njen naklon prehud.ž
Blato tudi ni vedno enako, saj se lahko pogosto že v nekaj metrih spremi njegova gostota in globina, s čimer se sproti spreminjajo tudi pogoji vožnje, ki se jim voznik lahko prilagaja le s temeljitim poznavanjem svojega avtomobila. Pred terensko vožnjo se torej dodobra seznanite z vedenjem in tehničnimi lastnostmi avtomobila, pri čemer si lahko v izdatni meri pomagate tudi z navodili za uporabo. Nikakor pa se na teren in tudi na blatno vozišče ne odpravite neizkušeni.
Pri nas vožnjo s kolesi in motornimi vozili v naravnem okolju urejajo določila Zakona o ohranjanju narave. Vožnja vozil na motorni pogon je dovoljena le na javnih, nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni promet, in gozdnih cestah. Izjema so le službene in podobne vožnje, če dostop ni možen po javnih cestah, in dostop do objektov, ki niso neposredno povezani s cestami. Za vožnjo v naravnem okolju je treba pridobiti soglasja pristojnih institucij (Zavod za varstvo narave).
V blato počasi
V blato se tudi ne podajte s preveliko hitrostjo, saj ta lahko povzroči celo spremembo smeri vožnja avtomobila, ki ga bo morda odneslo prav tja, kamor ga ne bi smelo. Poleg tega lahko skrenete iz sledi, ki jo avtomobil ustvarja za seboj, kar lahko v primeru, da poti ne boste mogli nadaljevati, omogoči vrnitev na izhodišče. Izogibajte se tudi ostrim spremembam smeri, sunkovitemu dodajanju plina, zaradi katerega bodo gume morda izgubile še tistega nekaj oprijema, ki avtomobilu omogoča vožnjo, in nepotrebnemu ustavljanju, saj sicer vaš avtomobil ne bo zmogel zahtevnega terena. Če se boste ustavili, vam bodo pomagali le še vitel, drug avtomobil, ki vas bo izvleke iz blata, ali pa lopata.
Vožnji po blatnem vozišču je do neke mere podobna tudi vožnja preko vode oziroma bredenje, pri katerem se je tudi treba držati pravil, ki niso vedno v skladu s splošnim prepričanjem. Večina nas morda meni, da se moramo preko vode zapeljati hitro, da jo bomo prebredli s silo inercije, vendar ni tako.
1. lekcija: Je športni terenec zares ustrezen avtomobil za teren?
2. lekcija: Kaj moramo vedeti, ko z avtomobilom zapeljemo z asfalta
Kaj pa v vodo?
Marolt pojasni, da to o hitri vožnji preko vode drži v le zelo redkih primerih. Večinoma se moramo namreč preko vode zapeljati počasi, morda z največ dvajset kilometri na uro. Razlogov za to je več.
Če se brodnje lotimo prehitro, lahko zaradi pritiska vode na hladilnik zlomimo vetrnico, a to še ni najhuje. Hladna voda in motor namreč ne gresta prav dobro skupaj. Motorji na notranje zgorevanje so namreč izdelani iz kombinacije aluminijastih in delov iz litega železa ter drugih materialov, ki se med segrevanjem in hlajenjem različno širijo in krčijo. Med počasnim postopkom ohlajanja motorja ta pojav načeloma ne povzroča težav, če pa se motor v navalu vode shladi zelo hitro, lahko poči blok motorja, lahko se zvije motorna glava in še kaj se najde na seznamu dragih in včasih tudi nepopravljivih okvar.
Če začnete bresti počasi ali pred tem celo malo počakate, da se avtomobil nekoliko ohladi, bodo sklopi manj toplotno obremenjeni in avtomobil bo brez težav prebrodil vodo do dovoljene globine, kar velja tako za klene terence kot tudi za športne terence. Med terensko vožnjo pač ne smete hiteti.
Dacia Duster 4WD
Čeprav je videti zelo spektakularno, bi se poleg tega morali izogniti hitrosti, pri kateri voda škropi naokoli. Če namreč v vodo zapeljemo s hitrostjo 40 kilometrov na uro ali več, je to sicer imenitno videti, vendar hkrati tudi ustvarimo povratni val, ki nas odplakne nazaj. Marolt pravi, da v tem primeru gume izgubijo oprijem, kar nas ovira pri nadaljevanju brodenja, če pa je v vodi mulj, lahko, tako kot v blatu, obtičimo v njem. Poleg tega lahko voda zalije motor ali pride v zračni filter. V tem primeru motor seveda ugasne in ga ne moremo več zagnati.
Z blatnim avtom nikar na asfaltirano cesto
Pa še nekaj je treba dodati. Blato, ki se je med terensko vožnjo nabralo na avtomobilu, moramo odstraniti, preden se z njim odpravimo na asfaltirano cesto. Blato, ki se je nabralo na kolesih in znotraj platišč, namreč slabo vpliva na vozne lastnosti avtomobila, zato je vožnja pri večjih hitrostih lahko celo nevarna, prav tako pa so lahko blatne sledi, ki jih puščamo za seboj, nevarne za druge udeležence v prometu.
Ojoj Dacia,še Lada Niva je boljša...reklama pa to a ne?
V praksi sem videl tudi inštruktorje, ki so delali oslarije, prevračali terenska vozila itn. Se pa celo življenje učimo, predvsem na lastnih napakah.