Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS)z zaskrbljenostjo spremljajo dogajanje okoli slovenskega cestnega omrežja, v katerega se vlaga vse manj sredstev, posledično pa so že leto dni postavljene omejitve na premostitvenih objektov, ki onemogočajo vožnjo težkih tovornjakov do strank.
Pri tem na GZS izpostavljajo velikanske stroške, ki jih plačuje gospodarstvo, pa tudi vsi uporabniki cest. "Ocena stroškov zastojev na cestah, nedavno predstavljeni v državnem svetu s strani direkcije za ceste, kaže, da so stroški zastojev v prevozov blaga in ljudi najmanj v višini 90 milijonov evrov letno," pravi Alenka Avberšek, izvršna direktorica GZS, pristojna za zakonodajo in politike.
"V to seveda niso vključeni stroški, ki jih zastoj na cestah povzročajo v proizvodnji, oskrbi, ki je na račun zastojev daljša in dražja. Pod črto zastoji v investicijskem vzdrževanju s trendom, da bo za to še manj stroškov namenjenih, so za gospodarstvo alarm."
Sever: Znižanje cen z istim učinkom kot bencinski cent
Direktor združenja za promet pri GZS Robert Sever pa opozarja na po njegovem kratkovidno politiko, ki se vodi glede financiranja obnove cest, predvsem glede bencinskega centa, o morebitni uvedbi katerega kot dodatne namenske obdavčitve goriva se je v zadnjih tednih veliko govorilo. "V zadnjem času smo namreč gorivo obremenili s povišanjem dajatev in uvedbo novih, kar je daleč od želenega cilja, da cena goriv v Sloveniji postanejo konkurenčne sosednjim državam. Naše nasprotovanje bencinskemu centu izhaja iz predloga o konkurenčni ceni goriv, ki bi bila za tranzitne prevoznike sprejemljiva in bi pri nas kupovali več goriva. Taka rešitev bi po nekaterih izračunih prinesla enak učinek kot uvedba bencinskega centa. Hkrati bi zagotovila, da ima Slovenija skozi prodajo več goriva in tako pobranih več dajatev korist od tranzita."
Na Ministrstvu za infrastrukturo sicer še niso pripravili uradnih predlogov, na kakšen način bi zagotovili sredstva za obnovo cestnega omrežja. Zdi pa se, da bo denar, ki se zbira ob letni registraciji vozil, še naprej šel predvsem za modernizacijo železniškega omrežja, saj je premier Miro Cerar pred dnevi znova ponovil, da je prenova železniškega križa med prioritetami sedanje vlade.