Za izum sodobnega avtomobila, kot ga poznamo danes, sta bila zaslužna dva izumitelja, Carl Benz iz Mainza in Gottlieb Daimler iz stuttgartskega predmestja Cannstatt.
Onadva sta bila najpomembnejša, a med pomembnimi lahko omenimo vsaj še Daimlerjevega sodelavca Wilhelma Maybacha in Benzovo ženo Bertho. Če namreč ne bi možu izmaknila avtomobila in se z njim pogumno odpeljala na obisk k materi, bi bila zgodovina avtomobila morda precej drugačna. A pojdimo po vrsti.
Daimler se je sprva osredotočil predvsem na razvoj motorja z notranjim zgorevanjem kot univerzalnega pogonskega sredstva motornih vozil, Benz pa je svoja prizadevanja od samega začetka usmerjal k razvoju avtomobila kot samostojnega prevoznega sredstva. Oba pionirja sta zato skoraj hkrati prijavila patenta precej različne narave.
Daimler je 3. aprila 1885 patentiral štiritaktni enovaljni motor, ki ga je zaradi značilne oblike imenoval »dedkova žepna ura« in je močno presegal vse dotedanje motorje na notranje izgorevanje. Večina drugih motorjev tistega časa je dosegla kvečjemu 200 vrtljajev na minuto, Daimlerjev pa se je vrtel čez 600 vrtljajev na minuto. Zaradi kompaktnih mer ga je bilo mogoče tudi vgraditi v vozilo normalnih dimenzij.
Daimler in njegov sodelavec Wilhelm Maybach sta z motorjem najprej opremila motocikel, ki sta ga 29. avgusta 1885 patentirala kot »jahalno vozilo« (Reitwagen). Maybach se je z njim tudi odpeljal na tri kilometre dolgo vožnjo ob reki Neckar in dosegel največjo hitrost 12 kilometrov na uro.
Kočija z motorjem
Daimler je potem v kolarski delavnici kupil leseno kočijo s konjsko vprego in leta 1886 vanjo vgradil svoj motor z delovno prostornino 462 ccm in največjo močjo 0,8 kilovata, ki ji je omogočal največjo hitrost 18 kilometrov na uro. S kočije je odstranil oje in ga nadomestil s horizontalnim zobatim kolesom, s katerim je preko manjšega zobnika povezal krmilno vreteno. S tem je nastala »motorizirana kočija«, ki je med vožnjami po Esslingenu in Cannstattu vzbujala veliko zanimanje in tudi precej dvomov, saj so opazovalci menili, da nekaj tako nenavadnega ne more imeti velike prihodnosti.
Daimlerjeva motorizirana kočija je bila sicer prvi štrikolesni avtomobil, ne pa prvi avtomobil nasploh. Daimlerja je namreč prehitel Karl Benz, ki je že 29. januarja 1886 patentiral »motorni voz« (Motorwagen). Benz je tudi zagovarjal uporabo štiritaktnega bencinskega motorja, a je na avtomobil gledal kot na celoto z motorjem, menjalnikom in šasijo, ki naj bi delovali v popolnem soglasju. S tem se je močno oddaljil od večine tedanjih konstruktorjev, tudi Daimlerja, ki so motorje poskušali vgraditi v kočije.
Kolesarski pristop
Benz se je kot navdušen kolesar pri razvoju avtomobila zgledoval po svojem konjičku, zato mu je namenil žičnata kolesa, okvir iz jeklenih cevi in verižno povezavo med motorjem in zadnjo premo. Avtomobil je imel le tri kolesa, saj je menil, da krmilo s petim kolesom, kot so ga poznali Daimler in drugi konstruktorji, ne zagotavlja dovolj stabilnosti in nima prihodnosti. Vanj je vgradil 945-kubični enovaljnik z največjo močjo 0,55 kilovata, ki mu je omogočal največjo hitrost 16 kilometrov na uro.
S svojim avtomobilom se je 3. julija 1886 prvič popeljal po ulicah Mannheima in z njim vzbudil podobne odzive, kot Daimler z motorno kočijo. Dvomov o zanesljivosti in uporabnosti takšnega vozila na koncu ni odpravil sam, ampak njegova žena Bertha, ki se je naveličala poniževalnega odnosa ljudi do moževega dela. Avgusta 1888 se je s sinovoma Eugenom in Richardom ter moževim avtomobilom odpravila na obisk k materi v dobrih sto kilometrov oddaljeni Pforzheim in tja prispela živa in zdrava. Vmes se je morala le enkrat ustaviti in v lekarni obnoviti zalogo bencina.
Benz je avtomobil še istega leta prvič korenito izboljšal. Kolesarski podobna konstrukcija avtomobila se je sicer dobro odrezala, vendar pa je bila neudobna, saj so se preko togih povezav na potnike prenašali vsi udarci s ceste. Za občutljiva so se izkazala tudi žičnata kolesa. Da bi se bolje spopadal s slabimi cestami, je Benz svojemu avtomobilu po novem namenil bolj trdna lesena kolesa, mednje in šasijo pa je vgradil vzmeti, ki so blažile udarce s ceste. Motor je skril v ohišje, udobje potnikov pa povečal z zložljivo platneno streho. Leta 1893 je izdelal tudi prvi štirikolesni avtomobil s predhodnikom sodobnega volana.
Večnamenska uporaba motorja
Daimler in Maybach sta še naprej preučevala možnosti vgradnje svojega motorja v različna vozila in z njim opremila čoln, železniški voziček, tramvaj, lokomotivo in celo zračno ladjo. Šele leta 1889 sta opustila načelo motorizirane kočije in se posvetila namensko razvitemu avtomobilu. Prvi je bil motorizirani štirikolesnik, v katerega sta vgradila prvi motor V2 z največjo močjo 1,1 kilovata in štiristopenjski menjalnik. Močno sta izboljšala tudi volan, ki je omogočal celo stekanje koles.
Leta 1889 sta ga pokazala na svetovni razstavi v Parizu in z njim prevažala potnike. Med njimi sta bila tudi francoska industrialca René Panhard in Emile Levassor, ki sta bila tako navdušena nad njunim motorjem V2, da sta ga začela izdelovati po licenci in z njim opremljala svoje avtomobile. Prodajala sta ga tudi Peugeotu, ki je z njimi motoriziral svoje avtomobile. Daimler in Maybach zato nekako veljata tudi za začetnika francoske avtomobilske industrije.
Ime pobudnikove hčerke
Francija je na nek način botrovala tudi imenu mercedes. Daimler ga je javnosti prvič predstavil 25. marca 1901 v Nici, kjer je bil glavna atrakcija avtomobilske prireditve »Teden Nice«. A začetki zgodbe o imenu mercedes segajo v leto 1899, ko se je avstrijski diplomat in uspešen prodajalec avtomobilov Emil Jellinek tako navdušil nad zmago Daimlerjevega modela simplex na tej prireditvi, da je pristopil k Gottliebu Daimlerju in mu ponudil nakup tridesetih njegovih avtomobilov, če vanje vgradi še močnejši motor in jih poimenuje po njegovi hčerki Mercedes.
Daimler in Maybach sta se takoj lotila njegovega razvoja, vendar ga Daimler ni dočakal, saj je umrl marca 1900. Dokončal ga je Wilhelm Maybach in prvega Jellineku izročil 22. Decembra 1900. Letos torej mineva 120 let od oprvega avtomobila z imenom mercedes. A kot rečeno, ga je javnost prvič videla marca 1901, podjetje pa je ime mercedes registriralo šele konec septembra 1902. Mercedes je pozneje avtomobil prodajal pod imenom mercedes 35hp in leta 1902 na njegovi osnovi zasnoval modelno serijo simplex, ki je precej spremenila poglede na to, kaj bi avtomobil naj bil.
Ko se je pojavil mercedes simplex, so Benzovi dotedanji modeli naenkrat postali zastareli. Njegova prodaja je zastala in izgubil je položaj največje avtomobilske tovarne. Leta 1900 je denimo prodal 603 avtomobile, Daimler pa 96, leta 1903 pa je Benz prodal le še 172 avtomobilov, Daimler pa 232.
Parsifal
Benz je zato že oktobra 1902 predstavil modelno serijo parsifal, ki je bila uvod v novo, bolj uspešno obdobje tovarne. Pri njegovem oblikovanju je sodeloval francoski oblikovalec Marius Barbarou, tehnika pa je bila nemška. Benz je pri njih, poleg enovaljnih, prvič uporabil tudi dvovaljne in štirivaljne motorje.
Modelna linija parsifal se je izkazala za premik v pravo smer in je Benzu zagotovila osnovo za prihodnost, pravega preboja pa ni bilo. Ko je zaradi nesporazumov tovarno zapustil Barbarou, so nemški projektanti zadevo vzeli v svoje roke, omejili paleto modelov, opustili ime parsifal in leta 1905 predstavili benz 18 ps, ki je nazadnje prinesel želeni uspeh.
V začetku dvajsetih let je oba tekmeca močno prizadela gospodarska kriza, zato sta se leta 1926 obe podjetji končno združili v skupno podjetje Daimler-Benz, njuni avtomobili pa so se od tedaj naprej imenovali mercedes-benz.
Delovanje po združitvi v Mercedes-Benz
Združitev je podjetju koristila in iz krize je izšlo še močnejše. Iz skupne tovarne je leta 1927 prišel športni turni model S, leta 1928 pa mu je sledil dvosedežni športnik SSK. Leta 1934 je bil predstavljen razkošni mercedes-benz 500K, tovarna pa je od leta 1930 izdelovala tudi veliki razkošni model 770. Leta 1936 je prispel tudi prvi serijski dizelski avtomobil mercedes-benz 260 D.
Leta 1946 so proizvodnjo po drugi svetovni vojni obnovili s predvojnim modelom 170, leta 1953 pa so prišli modeli s pontonsko karoserijo. Leta 1954 je navdušil mercedes-benz 300 SL z znamenitimi krilnimi vrati. Po krajšem obdobju modelov s krilci na zadku, je leta 1968 prišla nova generacija kompaktnih modelov z značilnimi navpičnimi žarometi, leta 1972 pa prvi uradni mercedes-benz serije S, čeprav so to črko v poimenovanju razkošnih limuzin uporabljali že prej.
Leta 1978 je Mercedes-Benz avtomobile vgradil prvi ABS, leta 1981 pa prve varnostne mehove. Leta 1982 je veliko spremembo prinesel »baby mercedes«, model 190E, predhodnik serije C, ki mu je leta 1993 sledil prvi model serije E. Leta 1997 sta prišla kompaktni kupe SLK in športni terenec razreda M.
Drugačno smer je istega leta napovedal malček s sprednjim pogonom mercedes-benz razreda A, ki se mu je leta 2005 pridružil večji razred B. Leta 2003 je navdušil superšportni SLR mclaren, leta 2004 pa je prišel »štirivratni kupe« CLS.
Zadnji dve desetletji sta bili predvsem v znamenju športnih terencev, uveljavljata pa se tudi elektrifikacija in digitalizacija, ki ju je dokončno utemeljil novi mercedes-benz CLA, potrdila pa nova GLB in razred S.
Inovacija za hitrost in stabilnost
Nove moči in hitrosti so v dvajsetih letih prejnega stoletja zahtevale tudi druge tehnične rešitve in okrog leta 1930 je prišlo do premika tudi na področju same šasije.
Tedaj so namreč razvili prednje preme s trapezoidnimi povezavami, trikotnimi vodili in vijačnimi vzmetmi, ki so jih leta 1933 prvič vgradili na mercedes-benz 380, leta 1934 pa na razkošna mercedesa-benza 500 K in 540 K. To je bil eden od mejnikov ne le v zgodovini znamke Mercedes-Benz, ampak v zgodovini avtomobilizma nasploh, saj je kmalu takšna prema postala ključni element vseh avtomobilov in omogočila predvsem zanesljive vozne lastnosti.
Varnostne prelomnice
Pomemben prispevek stuttgartske tovarne k varnosti potnikov je bila varnostna kletka, ki so jo na serijskem avtomobilu prvič uporabili leta 1959. To je bil mercedes-benz serije 111, ki je bil pri nas zaradi repnih krilc znan predvsem kot "repaš". Za njenim razvojem je stal inženir Bela Bareny, ki je 23. januarja 1951 patentiral koncept tridelnega vozila z mečkalnima conama pred in za trdno varnostno kletko. To je omogočilo, da se je uničevalna energija trka absorbirala na nadzorovani način in zmanjšala sile, ki so med trkom delovale na potnike. S tem je bila zasnovana varnostna kletka, ki je danes integralni del vseh avtomobilov.
Enako pomembna prelomnica za varnost je bila tudi elektronski sistem za preprečevanje blokiranja koles med zasilnim zaviranjem ABS, ki je svetovno premiero leta 1978 doživel v mercedesu-benzu serije S. S tem, ko sistem ABS prepreči blokado koles med zaviranjem, avtomobil ostane vodljiv in se učinkoviteje izogne oviri.
ABS je bil prvi digitalni varnostni sistem, ki ga je Mercedes-Benz razvil v sodelovanju z Boschem namen pa je bil povečanje varnosti vožnje. Na njem so bili zasnovani tudi poznejši elektronski varnostni sistemi, kakršna sta sistem za pomoč pri zaviranju BAS in sistem za zagotavljanje stabilnosti vozila ESP. Tega so februarja 1995 prvič vgradili v mercedes-benz S 600 coupe.
Za varnost je bilo pomembno tudi leto 1981, ko se je v mercedesu-benzu razreda S prvi pojavila voznikova zračna vreča. Varnostni pripomoček, ki deluje v kombinaciji z varnostnimi pasovi, s tem ko prepreči stik telesa s trdimi površinami, precej pripomore k zmanjšanju telesnih poškodb pitnikov, so pri Mercedesu-Benzu patentirali že oktobra 1971. Voznikovi zračni vreči je leta 1988 sledila tudi sovoznikov zračna vreča, postopoma pa se je nabor teh pripomočkov razširil v kompleksne sisteme za varovanje potnikov.
Za varnost je bilo pomembno tudi leto 202, ko se je mercedesu benzu razreda S serije 220 prvič pojavil sistem PRE SAFE za izogibanje prometni nesrečam s predvidevanjem. Sistem je s pomočjo tipal zaznal kritične vozne situacije in avtomobil vnaprej pripravil na morebitni trk ter s tem omilil njegove posledice. S tem je bil zasnovan tudi koncept preventivne varnosti, tlakovana pa je bila tudi pot za današnji koncept integrirane varnosti.
Žal so ga Kitajci prehiteli po desni!