Hyundai se je dolgo boril s slabšalnim predznakom in predsodki. Številni so vihali nos, da, Hyundaia ne bodo vozili. Številni so ga kupili na račun uporabnosti, cene in zanesljivosti, manj pa zaradi opreme ali motorizacije.
Na to pozabite, to že dolgo časa ne velja. Hyundai je znamka, ki je v marsičem prehitela uveljavljene evropske znamke. Prvi korak k temu je bil nov dizajn in Hyundai oblikuje drugačne avtomobile. Že sam pogled na slovenske ceste, kjer sem med testom opazil veliko tucsonov zadnje generacije, pritrjuje, da je avtomobil številnim všeč. Všeč mi je Hyundaiev razvoj in tudi njihovi sistemi so v marsičem še nadgradnja tistega, kar poznamo v večini modernih vozil konkurentov. Primer v prenovljenem tucsonu: če v večini avtomobilskih znamk ob vzvratni vožnji s parkirišča na zaslonu prejmete opozorilo o približevanju vozila s strani, vam tucson to sporoči tudi s tresenjem volana. Ali pa opozarjanje na vozila v mrtvem kotu s sliko mrtvega kota na osrednjem zaslonu merilnikov – odlično dopolnilo za klasična vzvratna ogledala.
Pri Hyundaiu so dolgo zaostajali tudi na področju pogonske ponudbe. Zdaj ponujajo eno najbolj obširnih pogonskih palet, saj je tucsona mogoče izbrati v bencinski, dizelski, blagi hibridni različici, kot polni hibrid, priključni hibrid – karkoli. Z ročnim ali samodejnim menjalnikom, s pogonom na sprednji ali vsa štiri kolesa. Strinjamo se, da so morali pri Hyundaiu dodelati predvsem notranjost vozila in prav tu je bilo pri prenovi tucsona postorjenega največ.
Na zunanjosti prenova niti ni tako zelo opazna, saj se odraža predvsem v spremenjenem videzu prednje maske, v kateri so še vedno skriti led žarometi, ter drugačnih prednjih in zadnjih odbijačih. Nekaj je tudi novih karoserijskih barv ter spremenjenih kolesnih platišč. Zato pa N line dodatki cenjeni na 2.850 evrov pripomorejo k bolj športnemu in izstopajočemu videzu: Športno oblikovana 19-palčna aluminijasta platišča, športni prednji in zadnji odbijač s črno lakiranimi in grafitno sivimi detajli, N-Line športna maska z detajli v črno in grafitno sivi lakirani barvi z oznako N-Line, športni zadnji spojler (tip B) v črno lakirani barvi, zaščitne obloge kolotekov in pragov v barvi karoserije, dvojna izpušna cev ...
Spremembe so pripomogle predvsem k večjemu udobju, pa tudi praktičnosti, več pa je tudi digitalizacije. Ergonomsko je tucson precej izboljšan. Armaturna plošča je popolnoma nova z bolj horizontalno ureditvijo, nov pa je tudi volanski obroč, ki ima namesto štirih tri krake. Na novi armaturni plošči najbolj izstopa ukrivljeni panoramski panel iz dveh 12,3-palčnih zaslonov, sredinska konzola je fizično ločena od zgornjega dela, nad horizontalno po vsej širini urejenimi zračniki pa pred sovoznikom ostane še majhna, a uporabna odlagalna polička. Po zgledu drugih novih hyundaijev so konstruktorji tudi na prenovljenem tucsonu s samodejnim menjalnikom opustili stikala za izbiranje voznih programov na sredinskem grebenu in jih preselili na ročico ob volanskem obroču, na njihovem starem mestu pa so uredili brezžični polnilnik za telefon. Zelo všečno, predvsem pa je zdaj v vozilu res veliko prostora (odkritega in skritega) za odlaganje najrazličnejših predmetov.
Tucson je po novem veliko bolj digitaliziran, ima novo grafiko zaslonov in omogoča tudi nadgradnjo programske opreme na daljavo. Vožnjo pa olajša tudi novi projekcijski zaslon. Poleg drugih novosti je na voljo tudi digitalni ključ, ki si ga uredimo na pametnem telefonu, omogočena pa je tudi brezžična povezava s telefoni s prevladujočima operacijskima sistemoma. Operacijski sistem je med hitrejšimi ta hip, to pomeni, da ne boste imeli večjih težav pri pritiskanju zaslonov na dotik in premikanju med meniji.
Med novimi varnostnimi funkcijami izstopata pomočnik za zagotavljanje stabilnosti ob bočnem vetru in izboljšane zračne blazine s sredinsko med prednjima potnikoma.
Testni tucson z N line dodatki v kabini je še posebej godil: črna notranjost z rdečimi šivi in dodatki na sedežih, vratih, armaturni plošči in osrednji konzoli, športni sedeži v kombinaciji usnja in velurja z oznako N, električno nastavljiva prednja sedeža (voznik – 10 smeri, sopotnik – 6 smeri) z možnostjo dveh spominskih nastavitev sedeža za voznika, tristopenjsko prezračevanje prednjih sedežev, stikala za upravljanje sopotnikovega sedeža na levi strani sedeža, N športni volanski obroč, oblečen v usnje, N prestavna ročica oblečena v usnje z aluminijastim dodatkom, aluminijasta pedala in počivalo za nogo.
Tucson torej spada med najbolj moderne predstavnike razreda. Kar lahko pri Hyundai v nadaljevanju še izboljšajo, so dodelave, pozornost za detajle. Pri tako dobro opremljenem vozilu z dodatno športno opremo N line v višini 2.850 evrov se to sicer pozna manj, a je plastike še vedno veliko. Je pa dobro sestavljena. Bolj so me zmotila srebrna plastična stikala, ki delujejo še vedno ceneno, ali pa v gumo obdan (pre)velik ključ za zagon, ki ni najbolj estetski, je pa trpežen, če vam pade na tla.
Kot smo ugotovili že na testu pred prenovo, lahko tudi tokrat le potrdimo, da je kljub športni terenski zasnovi in velikim kolesom dovolj udobja v notranjosti. V tem pogledu je tucson gotovo blizu klasičnim limuzinam in v njem udobno sedite tako na izdatno nastavljivih prednjih sedežih, kot tudi na zadnji klopi, ki so jo tudi opremili z nastavljivim naslonjalom. To se poleg tega zlaga po tretjinah, kar poveča praktičnost izrabe prtljažnika, ki že v osnovi razpolaga s solidno prostornino 577 litrov.
Na testu smo preizkusili samopolnilni hibridni sklop, ki kombinira bencinski turbomotor s prostornino 1,6 litra in elektromotor. Skupna moč je 160 KM. 3-fazni elektromotor doda 12,2 kW moči in 100 Nm navora, kar je povsem dovolj, da ob sicer majhni bateriji avto spelje ali obrača na parkiriščih v električnem načinu. A se je v praksi, sploh v hladnejših dneh, večkrat, kot bi si želeli, vklopil bencinski motor. To se je poznalo tudi na porabi v mestni vožnji, kjer je bila poraba na kratkih vožnjah – trgovina - dom, šola - okoli 7,5 l/100 km. Delovanje sistema lahko stalno spremljate na zaslonu med merilniki. Pogonski sklop me je najbolj prepričal na relacijski - vožnji, ko je vožnja konstantna, poraba pa je bila tudi manjša od šestih litrov. Naše povprečje na testu je bilo 7,3 litra na 100 kilometrov.
Za prenos moči na kolesa skrbi 6-stopenjski avtomatski menjalnik, ki je uglajen, prijeten in poskrbi za dodatno udobje v večini primerov vožnje. Vseeno pa ni med najhitrejšimi menjalniki.
Hibridni pogonski sklop ni v prvi vrsti namenjen najbolj dinamičnim voznikom, čeprav N-line ponuja za doplačilo bolj čvrsto podvozje, lahko pa izberemo tudi športni način vožnje, ko se prilagodijo določeni sistemi in parametri. Pospešek od 0 do 100 km/h v 9,4 sekunde je spodoben, prav tako največja hitrost 192 km/h. Ko ga poženemo v višje vrtljaje, je glasnejši tudi menjalnik. Bolj mu je namenjena umirjena vožnja, tudi mirno križarjenje na avtocesti. Zelo uglajeno deluje tudi pri konstantni hitrosti 130 km/h, takrat je tudi poraba zmerna.
Avto je tudi med ovinki dobro vodljiv, hvalimo natančno krmiljenje, tudi zavore, podvozje je dovolj čvrsto, da se ne boste pretirano nagibali med ovinki. Kot tak je lahko zelo uporaben in prijeten družinski avto.
Hyundai tucson tudi zaradi vsega naštetega že v osnovi z bencinskim motorjem stane več kot 30 tisoč evrov. Najvišja stopnja opremo Impression vključuje enega najbolj celovitih naborov elektronskih dodatkov, ki si jih lahko v tem avtomobilskem razredu zaželite, vključuje tudi zelo dober audio sistem, kakovostne kamere in zaslone, ločeno upravljanje s klimatizacijo zadaj … Tucson tudi na račun športnih dodatkov pritegne kakšen pogled. Zato cena nad 40 tisoč evrov ne preseneča. Za nekoga veliko, za drugega spet zmerno, glede na to, kaj avto vključuje in tudi, kako deluje.
Saj se spomnite, kako je bilo, ko so v Evropi prevzeli Evro. Kava je bila eno nemško Marko, potem so ji pa preko noči spremenili vrednost v en Evro, kar je pomenilo, da se je preko noči podražila za sto… ...prikaži več odstotkov. Za dve Marki si tedaj dobil en Evro. Samo kot primer, saj ni šlo samo za podražitev skodelice kave tedaj.
Vsa prevozna sredstva so se v zadnjih 5. letih krepko podražila, Pa naj bodo to avti, motorji ali kolesa. Vse je predrago in sem prepričan, da so podražitve večinoma v korist trgovcem za marže. Podražitve pa seveda omogočamo mi kupci,… ...prikaži več ker še vedno kupujemo kljub podražitvam. Če bi naenkrat začeli kupovati avte in ostala prevozna sredstva ta trgu rabljenih mimo trgovcev, bi kmalu znižali marže, da bi preživeli saj je tudi manjši dobiček boljši od izgube.
25K evrov maximum