Že od nekdaj znajo povedati, da je zaljubljen človek slep. In da je kot takšen sposoben marsikaj odpustiti ter potrpeti. Ter početi neracionalne stvari. Še sreča, saj sicer ljudje verjetno nikoli ne bi razvili želje po partnerskih odnosih. Pa še eno broncu primerno reklo se mi je med testom motalo po jeziku - lepa dekleta ljubijo barabe.
Bronco je torej tisti barabin (hvala za vse, Andrej Stare!) med avti, ki si drzne več in zna iti dlje. Američani so emblem upornega konja sprva želeli obuditi le za domači 'hillbilly' trg ter z njim izzvati jeep wranglerja. A Ford kot pragmatična globalna znamka je po nekaj letih vendarle prisluhnil poželenju na drugih trgih in tudi na krilih uspeha programa Raptor bronca prek ribnika pripeljal k evropskim kupcem. No, pripeljal je samo dve "sredinski" opciji, obe s štirimi potniškimi vrati in edino možnostjo pri motorju. O ceni za to potezo malo kasneje.
Predvsem je ford bronco terenec in želi ostati terenec. Že z obliko so udarili v polno, poglede nase lepi mešanica odsekanih retro linij s kratkimi previsi in visokim 24-centimetrskim odmikom od tal. Marsikdo z zanimanjem sprašuje, za katero znamko gre, saj Fordovih logotipov ni, razen majhnega na zadnjih vratih. Precej bolj v ospredje sili emblem podivjanega konjiča. Na pogled je avto morda celo večji, kot to kaže meter, za razliko od marsikatere evropske mrcine namreč ne presega petih metrov dolžine.
Na testu smo vozili različico outer banks, ki je za ščepec bolj civilizirana od dražje in še robustnejše verzije badlands. A tudi pri outer banksu je off-road svet všit v samem DNK avta in ni le dodatek. Zasnova temelji na letvasti šasiji s togo zadnjo premo in velikimi hodi blažilnikov, kar je več kot očiten kazalnik razlik s cestnimi športnimi 'terenci'.
Za piko na i so tu razni detajli, od zadnjih vrat z veliko rezervno gumo, ki se odpirajo bočno, pa štiri zanke za vleko, in vse do ušes na velikanskem pokrovu motorja, v katera lahko s strehe napnemo namenske žice za odmikanje vej pri terenski vožnji ali pa dodatno privežemo dolge predmete na strehi.
In podobno kot pri wranglerju je mogoče tudi broncu odstraniti trdno streho, saj za varnost pri prevračanju še naprej skrbi serijski notranji okvir. Še več, iz bronca lahko nastane pravcati puščavski 'buggy', kajti odstraniti je mogoče tudi brezokvirna vrata s temu prilagojeno hitro spojko za kable. Tudi zato se je treba navaditi na dejstvo, da se vsa štiri stekla vrat spuščajo in dvigajo prek tipk na sredinski konzoli kot v kakšni stari daciji. Gotovo pa se lastnik spreminjanje v kabrioleta in nazaj ne bo lotil vsako jutro, niti ne vsak teden. Je vendarle kar nekaj vijačenja in garanja.
Notranjost je nekoliko ameriška. Bolj trdo preprosta in funkcionalna, manj dodelana in niti ne nujno prilagojena za snemanje vrat in strehe. Ves tisti prah in umazanija nekako ne gresta vštric z električno gnanimi sedeži, digitalnima zaslonoma ter številnimi režami.
Voznikovi merilniki so zmes analognega in digitalnega, s potrebnimi informacijami o stanju pogona. V ozadju sredinskega zaslona teče že dobro znani Sync4 infozabavni sistem z veliko prilagodljivosti, zabave in informacij, pa tudi možnostjo nadzora določenih funkcij na daljavo.
V broncu je k sreči še veliko fizičnih stikal, tudi tistih za klimo, nekatera so tudi z mehko gumo zaščitena pred zunanjimi vplivi. Dodana so mrtva stikala s pripadajočim ožičenjem za originalno in neoriginalno opremo iz poprodaje.
Zadnja klop je dovolj prostorna za dva odrasla ali tri odraščajoče. Osnovnega prtljažnika je kljub velikosti avta manj kot 500 litrov. Okornost zadnjih vrat z bočnim odmikom nadomesti ločeno odpiranje steklenega prtljažnega dela, zato je prtljažnik hitro na dosegu roke.
Zanimiva posebnost pri outer banksu je premična polica, ki se potegne iz prtljažnika ter služi za odlaganje stvari ali sedenje nekje sredi narave. Med dodatno opremo bronca je tudi namenski šotor za zadnji del, čeprav si ga na dolgih avanturah še bolj predstavljam s strešnim spalnim šotorom.
Podatki o testnem vozilu (Ford bronco 2,7 Ecoboost Outer Banks)
Pogon: bencinski, šestvaljni, 4x4 pogon
Največja moč: 246 kW (335 KM)
Navor: 563 Nm pri 3.100 vrt./min
Mere v mm (D x Š x V, medosje): 4.811 x 1.928 x 1.938; 2.950
Prtljažnik v litrih: 471 - 1.780
Zmogljivosti: 161 km/h, pospešek 6,7 sek od 0 do 100 km/h
Poraba (kombinirana): 12,3 l/100 km
Obremenitev strehe: 50 kg
Največja vlečna masa prikolice: 1.587 kg
Cena: 88.360 €
In zdaj bistvo, vožnja. V Evropi imamo na voljo le en motor, šestvaljni 2,7-litrski bencinar z dvema turbinama. 246 kilovatov oziroma 335 KM je na papirju in v praksi ogromno, pospešek dobrih šest sekund z mesta do 100 km/h pa marsikomu zapre usta. Družbo mu dela znani Fordov desetstopenjski menjalnik, za katerega se zdi, da mu prestav nikoli ne zmanjka oziroma jih je kdaj celo preveč.
Največja hitrost na papirju je dobrih 160 kilometrov, česar pa z broncotom ni primerno preverjati - ne le zaradi zakonov temveč tudi zaradi podvozja in krmiljenja, ki nista bila nastavljena za te namene. Po drugi strani je med vožnjo lahko prisotnega kar nekaj tresenja, manjše grbine se slišijo in čutijo. In zvočna zatesnitev ni iz sveta gosposkih avtov, temveč delovnih strojev. Vprašljiva je tudi vsakodnevna preglednost, ne le visok nos, A-stebriček in vanj vpeto velikansko ogledalo zlahka zakrijeta kakšnega ranljivega udeleženca, ki vam prečka cesto.
Veliko bolje se mehkoben volan in velik hod vzmeti bronca začneta počutiti takoj, ko avto zapusti asfalt. Tam pride do izraza njegova divja narava. Brez težav brzi prek takšnih in drugačnih lukenj, spoprime se z velikimi vstopnimi in izstopnimi koti, odmik od tak dovoljuje tudi prečenje visokih prehodov ali vožnjo po gozdarski vlaki. Glede na možnost brodenja vse do 80 centimetrov bi lahko prečkal celo manjšo reko, gotovo pa potok.
Podvozje zares zmore marsikaj, toga zadnja prema, vijačne vzmeti na vseh štirih kolesih, sprednji blažilniki s hodom 19 centimetrov in zadnji z 22 centimetrov ... Kar težko je vsaj v Sloveniji najti podlago, ki bi se je tako opremljen bronco ustrašil. Pnevmatike so resda kompromis med obema svetovoma, a tudi zmorejo precej.
Voznik vse kontrolira na zelo poenostavljen način, prek izbirnega sredinskega gumba z različnimi programi glede na podlago in posrečenim imenom G.O.A.T. Izraz, ki lahko pomeni kozo ali najboljšega na svetu, v tem primeru pa Goes Over Any Terrain - gre povsod. Tu so še razna druga pomagala, od nadzora hitrosti pri spustu do elektronske blokade zadnjega diferenciala.
Oprema badlands, ki je tudi na voljo v Sloveniji, ima dodatno izpopolnjeno podvozje HOSS 2.0, ki med drugim vključuje še zmogljivejše Bilsteinove blažilnike in možnost odklopa prednjega prečnega stabilizatorja, pa tudi prednjo blokado diferenciala.
Ena ključnih prvin pravih terenskih vozil pa je 4x4 pogon z reduktorjem. V primeru bronca outer banks je priklopljivi, torej avto v osnovi deluje na zadnji pogon, prednjega se vklopi ročno le ko to postane potrebno. Potem je tu še reduktor, ko se zdi, da lahko bronca ustavi le še višja sila. Prestavno razmerje se spusti vse do 67,8:1, takrat voznik praktično vozi le s pedalom za plin. Na dosegu noge sta vedno gromozanska motorna moč in navor.
Pri takšni vožnji v najbolj zahtevnih razmerah, ko je kljub velikim ogledalom težko videti vse detajle okoli vozila, prideta prav še dva sistema - 360-stopinjski prilagodljivi pogled kamer, ki deluje tudi pri vožnji naprej, ter sistem Trail Turn Assist, ki s pomočjo zaviranja zadnjega notranjega kolesa omogoči zavoj z bistveno manjšim polmerom. Krajša terenska vožnja po poteh, po katerih običajno pelje kvečjemu traktor, je dokazala, da je že "vstopni" bronco izredno zmogljiv stroj, ki v pravih rokah ustvarja širok nasmešek na obrazu.
"Koliko pa ta zver stane?"
Zaljubljenost prej ali slej mine in takrat se je treba soočiti tudi z napakami partnerja. V primeru bronca je to predvsem cena. Sicer resda dodobra opremljeni bronco outer banks pri nas stane najmanj 88 tisočakov, različica badlands z zmogljivejšim 4x4 pogonom in dodelavami pa je še šest tisočakov dražja.
Gre za vrednosti, ki navzgor bistveno odstopajo od cen, po katerih je enak bronco v svoji domovini na voljo Američanom in tudi precej nad cenami, ki jih za svojega osvajalca brezpotij wranglerja zahtevajo pri Jeepu. In ford ranger raptor z bencinskim motorjem je prav tako deset tisočakov cenejši. Še več, v istem cenovnem rangu z broncom je že land rover defender, ki je v marsičem precej bolj prefinjen od američanov (beri: družinsko uporaben), pa hkrati še vedno zelo off-road zmogljiv.
V prid broncu ne govorita niti razmeroma nizka največja vlečna masa le malo večje prikolice, seveda pa tudi ne ameriška XXL žeja sicer rohnečega šestvaljnika.
Bronco je torej avto, v katerega se je zelo enostavno zatreskati. A za trajnejšo vezo je treba tudi veliko potrpeti in predvsem plačati. Prav zato jih verjetno ne bo veliko na cestah, kar pa bo samo dodalo k njegovi ekskluzivnosti.
