Dvanajst kandidatov na testu smo zapeljali po točno določeni trasi, ki je vsebovala različne scenarije vožnje od avtoceste, do relacijske vožnje in dinamične vožnje po podeželju, do mestne vožnje.
Kako se je v tem pogledu odrezalo dvanajst avtomobilov, ki smo jih tokrat preskusili na primerjalnem testu? Na hitro spomnimo, kateri avtomobili so to. Tokrat so se na testu pomerili alfa romeo tonale, citroën C5 aircross, cupra formentor, ford kuga, hyundai tucson, jeep compass, mazda CX-30, opel grandland, peugeot 3008, seat ateca, škoda karoq in volkswagen tiguan.
Skoraj 150 kilometrov dolga trasa, po kateri smo se zapeljali s križanci segmenta C-SUV je bila tokrat po razgibanosti precej podobna tisti, po kateri smo križance istega razreda zapeljali pred petimi leti. Razdelili smo jo na 79 kilometrov avtoceste, 25 kilometrov umirjene vožnje po regionalni cesti, 20 kilometrov dinamične vožnje po zavitih cestah in 25 kilometrov po cestah in ulicah v centru Ljubljane.
Spremembe pod motornimi pokrovi
V zadnjih petih letih se je v dojemanju avtomobilskega sveta marsikaj spremenilo in to velja tudi za motorizacijo športnih terencev spodnjega srednjega razreda. Če je pred petimi leti večina kandidatov na testu imela dizelske motorje v kombinaciji z ročnimi menjalniki, so tokrat v vseh delovali bencinski motorji, večina menjalnikov pa je bila samodejna. Vendar pa se je izkazalo, da je razlika v porabi med najbolj varčnima oplom grandlandom X pred petimi leti in mazdo CX-30 na letošnjem testu kljub povečani masi avtomobilov, strožjim okoljskim predpisom in večjim kolesom znašala le dober liter goriva.
In to kljub temu, da je bilo na testu pred petimi leti vreme razmeroma ugodno, letos pa je vsaj polovica vožnje potekala v deževnem vremenu, na cestah je bilo tudi veliko stoječe vode, ceste pa se do konca testa niso posušile. Poraba na testu je zato gotovo bila 10 do 15 odstotkov višja, kot pa bi bila, če bi bile ceste suhe. Negativno pa je na porabo gotovo vplival tudi zastoj na Zaloški cesti v Ljubljani, v katerem smo se kar dolgo premikali po polžje z veliko dodatnimi ustavljanji in speljevanji. Da bi zmanjšali napake zaradi različnih slogov vožnje posameznih voznikov, pa smo se med vožnjo večkrat zamenjali, tako da je vsak voznik lahko vozil vse avtomobile.
Kateri je najbolj varčen?
Za najbolj varčno se je izkazala mazda CX-30, ki je testno vožnjo prevozila s porabo 7,1 litra na sto kilometrov. Blago-hibridni pogon in sistem start-stop sta ji pomagala tudi k varčni vožnji v mestu, zelo dobro pa se je odrezala tudi na odseku z umirjeno vožnjo.
Malce bolj žejna sta bila ford kuga in alfa romeo tonale, ki sta porabila 7,3 litra goriva na sto kilometrov. Kuga je blestela med zmerno vožnjo po podeželju in na avtocesti, tonale pa je dobro plat blagega hibrida pokazal na vseh odsekih, saj se je povsod uvrstil med najbolj varčne avtomobile. Manj kot osem litrov na sto kilometrov sta porabila tudi seat ateca in škoda karoq, 7,4 oziroma 7,7 litra na sto kilometrov, ostali avtomobili pa so povprečno porabili več kot osem litrov bencina na sto kilometrov.
Enako motorizirani opel grandland, peugeot 3008 in jeep compass so vsi porabili 8,2 litra bencina na sto kilometrov, prav tako enako motorizirana volkswagen tiguan in cupra formentor pa 8,3 oziroma 8,4 litra goriva na sto kilometrov, torej je bilo med njima nekaj razlike. Citroën C5 aircross se lahko svoji velikosti zahvali za drugo največjo porabo 8,5 litra na sto kilometrov, največ goriva pa je presenetljivo porabil skupni zmagovalec testa hyundai tucson, ki je za 100 kilometrov vožnje potreboval 8,6 litra bencina.
A ta čudesa sploh so SUV? Pomoje ne. Že moje Bosansko Motorno Vozilo X4 je "SUV za reveže" tole je pa vse skup kar nekaj. Aja povprečje porabe imam 7,3 btw.
Kia sportage 1.7 crdi 141 km avtomatik povprečna poraba 6.5.
imam hyundai tucson. ne spravim več kot 7.8 ( mesto kratke razdalje ali pa AC 150km/h )