Avtomobilske pnevmatike so edini stik vozila s cesto in s tem prva linija obrambe v primeru, da gre med vožnjo nekaj narobe. Zaradi tega je optimalno stanje pnevmatik še toliko bolj ključno.
Poleg njihove starosti in obrabljenosti (globine profila), je izjemno pomemben dejavnik pravilen tlak v njih. Če slednji ni v skladu s priporočili proizvajalca vozila, na katerega so pnevmatike nameščene, so lahko posledice vse od večje porabe goriva, do močno poslabšanih voznih lastnosti.
Kako pravilno preverjamo tlak polnilnega zraka v pnevmatika
Tlak v pnevmatikah mora biti takšen, kot ga določata proizvajalca vozila in pnevmatik. Vrednosti, ki jih največkrat najdete na odprtih voznikovih vratih ali pod pokrovom za točenje goriva, vselej veljajo za hladne pnevmatike. To pomeni, da nikoli ne sme pasti pod to vrednost, medtem ko je pri ogretih pnevmatikah tlak višji saj vožnja povzroča segrevanje. Pri ogretih pnevmatikah zato ne znižujte tlaka do stopnje, da bi ta ob ohlajanju lahko padel pod minimalno priporočeno vrednost.
Redno preverjanje tlaka naj postane navada, dodaten pregled pa je dobrodošel ob izrednih dogodkih. Pred daljšimi potovanji, na primer dopustom, ko je vozilo nadpovprečno obremenjeno, je zagotavljanje primernega tlaka v pnevmatikah nujno. Tudi podatke o primernem tlaku za večje obremenitve priskrbijo proizvajalci vozil, največkrat v obliki največje dovoljene vrednosti.
Jože ni mogel razumeti, kaj se mu dogaja z avtom
Posledice prenizkega tlaka polnilnega zraka
Prenizek tlak v pnevmatikah med vožnjo negativno vpliva na veliko dejavnikov kot so odzivnost na krmiljenje, stabilnost ohranjanja smeri vožnje, varnost (pnevmatike se med vožnjo skozi zavoj lahko snamejo s platišča), varčnost (večja poraba goriva, manj prevoženih kilometrov), življenjsko dobo pnevmatike in neenakomerno obrabo.
TPMS naj bo le v dodatno pomoč
Od novembra 2014 dalje je sistem za nadzor tlaka v pnevmatikah (TPMS) obvezna oprema vseh novih avtomobilov, a to ne pomeni, da lahko pozabimo na redno 'ročno' preverjanje. Strokovnjaki svetujejo, da bi to morali početi vsaj enkrat mesečno.
Razlogov za obvezno vgradnjo sistema za nadzor tlaka je zagotovo več kot dovolj. Če odmislimo varnostni vidik, so dovolj zgovorni že samo ogromni dodatni stroški, ki jih povzroči nepravilen tlak v pnevmatikah.
Na leto naj bi zaradi tega evropski vozniki za gorivo odšteli kar pet milijard evrov več kot sicer, v znesek pa sploh še ni všteta prekomerna obraba pnevmatik. Grozljiva številka pa postane nekoliko bolj smiselna, če upoštevamo, da kar štirideset odstotkov avtomobilov, ki se vozijo po evropskih cestah v pnevmatikah nima pravilnega tlaka. Ravno zaradi teh je TPMS odličen pripomoček, a se moramo zavedati, da ni nezmotljiv.
Miha Kofjač iz podjetja Continental, kjer proizvajajo avtomobilske pnevmatike in sisteme TPMS pravi: "Sistemi za nadzor tlaka v pnevmatikah so le dodatna varnostna mreža, ki pa ne sme biti zamenjava za preverjanje tlaka v pnevmatikah vsaj enkrat na mesec. Le tako lastnik avtomobila zagotovi optimalne pogoje vožnje, ki so nujni tako z vidika varnosti kot ekonomičnosti."
Neposredni ali posredni nadzor?
Sisteme za nadzor tlaka v pnevmatikah delimo na dve skupini. Čeprav naj bi opravljali enako funkcijo, se v delovanju in učinkovitosti precej razlikujejo, zaradi česar je ročno preverjanje tlaka v pnevmatikah še vedno dobrodošlo, če ne kar nujno. Neposredni sistemi imajo senzorje vgrajene v ventil ali pritrjena na platišče oziroma na notranjo stran pnevmatik.
Drugi, posredni sistemi pa tlak, oziroma razlike v tlaku merijo preko senzorjev, ki jih sicer uporabljajo sistemi kot sta ABS in ESP. Ti na podlagi razlik v obsegu in hitrosti vrtenja pnevmatik izračunajo ali je tlak drugačen od predpisanega. Praviloma so neposredni sistemi zanesljivejši in spremembe v tlaku hitreje ter bolj natančno zaznajo, medtem ko posredni velikokrat sporočajo le nepravilen tlak, ne pa tudi katera pnevmatika je problematična. Bolj pogosti so tudi lažni alarmi, saj lahko na napačen izračun vplivajo še kakšni drugi dejavniki.
Tudi neposredne senzorje za nadzor tlaka v pnevmatikah delimo na dve skupini. Prvi so nameščeni na zračne ventile, oziroma so del le-teh, medtem ko so drugi pritrjeni na notranjo stran tekalne površine pnevmatike.
Za četrtino krajša življenjska doba ali uničujoča poškodba
Poleg večje porabe goriva, ki je posledica večje kotalne površine premalo napolnjenih pnevmatik, je problematična tudi prekomerna obraba. Ta s seboj prinese nove stroške predčasne menjave, še bolj pa je pomemben varnostni vidik, saj se lahko vozne lastnosti avtomobila močno poslabšajo. Zavorne poti postanejo občutno daljše, prav tako pa prenizek tlak v pnevmatikah vpliva na vodljivost avtomobila.
V ekstremnih primerih se lahko poškoduje notranjost pnevmatike. Poškodba je takrat nevidna, zahteva pa strokovno popravilo, oziroma zamenjavo. V ZDA, kjer so TPMS senzorji vgrajeni v vsa nova vozila že od leta 2008, ocenjujejo, da zaradi posledic premajhnega tlaka v pnevmatikah v nezgodah na cestah umre več kot 600 ljudi, kar 33.000 pa se jih poškoduje.
Dušik, čudežna rešitev
Dušik namesto običajnega zraka v avtomobilskih pnevmatikah je koncept, ki izvira iz dirkanja, kjer pravilen in stabilen tlak v pnevmatikah pomeni razliko med zmago in porazom. Zaradi svoje molekularne zgradbe dušik težje pronica skozi material – gumo, druga prednost pa je, da nase ne veže vlage, kar za kisik ne moremo trditi. Kljub prednostim pa niti dušik ne more preprečiti uhajanje polnila iz pnevmatike, če je ta pomanjkljivo nameščena na platišče ali pa ob kakšnem trdem udarcu v robnik, da o luknjah v cesti sploh ne govorimo.
TPMS in prihodnost
Pri Continentalu, kjer so nekaj let nazaj razvili senzor za nadzor tlaka, ki se namesti na notranjo stran pnevmatike in ne na ventil, imajo v pripravi še nadgradnjo obstoječih sistemov. Njihov napredni sistem bo vseboval še kup novih funkcij, med drugim zaznavanje globina dezena, merjenje obtežitve vozila in obvestilo za zimsko/letno menjavo pnevmatik.