Futurolog: To nas čaka v bližnji prihodnosti

V nadaljevanju preberite:

• Zakaj bi lahko čez nekaj let umetna inteligenca (UI) sama izbirala zavarovanje, kupovala živila in odpovedovala naročnine.
• Futurolog Magnus Lindkvist opozarja, da v prihodnosti ne bomo kupovali manj, temveč drugače.
• "Ne potrebuješ potovanja, temveč počitek," bi nam lahko nekoč svetoval naš osebni UI-agent.

Kako pogosto danes nekaj kupimo samo zato, ker moramo? Živila, zavarovanje, letalsko vozovnico, naročnino na pretočno platformo, polico za avto ali morda novo kartušo za tiskalnik ... V takšnih primerih ne kupujemo iz veselja, temveč nam nakup predstavlja le še eno opravilo, za katero si želimo, da bi bilo čim prej končano.

A prav tu se po besedah švedskega futurologa Magnusa Lindkvista skriva eden od velikih premikov, ki jih prinaša umetna inteligenca. Na Mastercardovem dnevu inovacij v Ljubljani je predstavil, kako bi lahko v prihodnjih letih nakupovanje vse bolj prevzeli tako imenovani UI-agenti.

Lindkvist, ki se že skoraj dve desetletji ukvarja s prihodnostjo, je svoj nastop začel precej manj futuristično. Z nekaj švedskimi šalami na račun Slovenije, kremnih rezin in celo skupine Joker Out je občinstvo hitro spravil v dobro voljo, nato pa je prešel k precej resnejšemu vprašanju: kaj se zgodi, ko tehnologija ne bo več samo orodje, s katerim nekaj naredimo, ampak bo določene stvari začela delati namesto nas?

Od iskanja do ukaza, naj UI nekaj naredi namesto nas

Danes je spletno nakupovanje predvsem iskanje, saj odpremo strani, primerjamo ponudbe, iščemo najbolj ugodno ceno glede na kakovost, vnesemo podatke in na koncu opravimo nakup. Umetna inteligenca bi lahko ta proces v prihodnosti spremenila in, kot smo že pisali, vse to opravila namesto nas. UI-agent je tudi v Sloveniji nedavno opravil prvi nakup. 

Namesto da bi sami iskali - na primer - najugodnejše letalske vozovnice, bi agentu zgolj povedali, koliko smo pripravljeni porabiti, kam želimo iti in kakšne so naše omejitve. UI-agent bi ponudbe pregledal, jih primerjal in opravil nakup, je razmišljal Lindkvist. Enako bi lahko veljalo za zavarovanje - namesto da bi vsako leto sami pregledovali ponudbe različnih zavarovalnic, bi lahko agent preveril pogoje in poskrbel, da ostanemo ustrezno zavarovani.

Žurnal24/Nina Šprohar

Prihodnost nakupovanja zato po njegovem ne bo nujno pomenila, da bomo kupovali več, nasprotno - rutinske nakupe bi lahko prepustili strojem, sami pa bi se ukvarjali s tistim delom nakupovanja, ki je povezan z raziskovanjem, užitkom in iskanjem navdiha.

Kupovanje ni isto kot nakupovanje

Nakupovanje je lahko zabavno, je poudaril Lindkvist. Sprehod po trgovinah, iskanje nečesa novega, primerjanje izdelkov, odkrivanje restavracije ali načrtovanje potovanja ... Vse to je lahko del našega prostega časa, dejavnost, ki nas veseli, medtem ko je kupovanje najpogosteje samo opravilo. "Kupiti moramo živila. Plačati moramo račun. Podaljšati moramo naročnino. Urediti moramo zavarovanje." Del bremena bi lahko prevzel naš UI-agent in nam tako omogočil, da svoj prosti čas porabimo za nekaj, kar nas bolj veseli. 

Lindkvist je umetno inteligenco primerjal s kečapom: lahko ga damo skoraj na vse, vendar to še ne pomeni, da ga moramo. Enako po njegovem mnenju velja za umetno inteligenco: ni smiselna povsod, lahko pa je zelo uporabna tam, kjer nam prihrani čas ali reši problem.

UI že danes opravlja "človeško" delo

Po Lindkvistovih besedah je bila umetna inteligenca še pred nekaj leti predvsem zanimiva igračka, nato pa smo ugotovili, da nam lahko denimo pomaga pri pisanju elektronske pošte in drugih vsakodnevnih opravilih. Do danes se je slika precej spremenila. Kot primer je navedel švedsko pravno zagonsko podjetje Legora, ki je razvilo UI-pravnika. V preizkusu so umetno inteligenco postavili ob bok izkušenim človeškim pravnikom in jim dali nalogo, da v pogodbi poiščejo skrite pravne luknje. Človeški pravniki so jih našli 88 odstotkov, umetna inteligenca pa še več. Pri tem so ljudje potrebovali približno uro in pol, UI pa manj kot sekundo.

A odvetnika je treba motivirati, mu zagotoviti plačo, dopust, prostor za delo, tudi s sodelavci se mora dobro razumeti, super je, da gredo kdaj skupaj na kavo in še kaj drugega, je naštel. UI pa medtem potrebuje le elektriko in lahko dela 24 ur na dan. Zato po njegovem mnenju ne gre več samo za vprašanje, kaj lahko umetna inteligenca naredi, ampak tudi za vprašanje, kaj bomo sploh še želeli delati ljudje.

600 možganov na sestanku

Lindkvist meni, da smo pri uporabi umetne inteligence šele na začetku, saj jo danes večinoma dodajamo obstoječim orodjem in opravilom, v prihodnjih letih pa bi lahko prišli do bistveno zmogljivejših sistemov. Napovedal je, da bomo v naslednjih treh letih dobili tako imenovano splošno umetno inteligenco oziroma superinteligenco. "V žepu ne boste imeli le strokovnjaka ali pravnika, ampak boga," je prihodnje zmogljivosti UI opisal futurolog. Takšen preskok bi po njegovem spremenil tudi vprašanja, ki si jih zastavljamo o delu.

Kaj, če bi se vrnili v preteklost in kmetu povedali, da bo nekoč lahko imel na voljo 600 konj, se je vprašal Lindkvist. "Verjetno bi se vprašal, kaj naj počne s tolikšnim številom živali, kje jih bo namestil in kako jih bo hranil. Takrat si še ne bi znal predstavljati, kako bo tehnologija spremenila kmetijstvo. Toda razvoj mehanizacije je omogočil, da je v kmetijstvu delalo manj ljudi, hkrati pa so ti lahko pridelali bistveno več, zato so nastale velike kmetije, specializirana proizvodnja in povsem novi načini dela."

Žurnal24/Nina Šprohar

Delovno aktivnih ljudi je že danes premalo

Pomembno dejstvo je tudi, je nadaljeval Lindkvist, da se prebivalstvo stara, število rojstev pada, v številnih državah pa bo vse manj mladih, ki bi lahko zapolnili delovna mesta, ki jih potrebuje gospodarstvo.

Zato po njegovem umetna inteligenca ni nujno predvsem grožnja zaposlenim, temveč bo v nekaterih primerih postala način, kako bomo sploh lahko opravili vse delo, ki ga bo družba potrebovala. Kot primer je navedel optično podjetje Specsavers, kjer namesto da bi iskali vedno nove mlade ljudi, ki bi jih lahko izobrazili za delo v optiki, razvijajo sisteme, s katerimi lahko del pregleda opravijo stroji. Podobno bi se lahko po njegovi oceni zgodilo v številnih drugih poklicih.

Nekatere stvari pa bodo zaradi razvoja tehnologije postale še bolj človeške, je ocenil. Med poklici, za katere raziskave kažejo, da jih bo težje avtomatizirati, so prav tisti, pri katerih je pomemben človeški stik in delo z rokami - recimo zobozdravniki. Po njegovem bomo zato morali vedno bolj razmišljati o tem, kaj je tisto, česar stroji ne zmorejo oziroma česa jim ne želimo prepustiti.

"Prihodnost vedno izbruhne"

Lindkvist je opozoril, da prihodnosti ne moremo napovedati tako, da preprosto pogledamo, kaj se dogaja danes, in to potegnemo nekaj let naprej - bolj kot gledamo v prihodnost, več možnosti se nam odpre.

Številne današnje tehnologije so se pred desetletji zdele popolnoma neverjetne, umetna inteligenca pa je bila še pred nekaj leti predvsem tema znanstvene fantastike. "Prihodnost se ne začne 1. januarja, temveč vedno izbruhne," je prepričan Lindkvist. Zato je po njegovem bolj smiselno od napovedovanja prihodnosti razvijati radovednost in pripravljenost na spremembe.

Slovenija ima tukaj kot razmeroma majhna država velik potencial, je dodal: "Čeprav strojno opremo za razvoj umetne inteligence danes obvladujejo predvsem največje države in podjetja, so pri uporabi novih tehnologij lahko zelo uspešne tudi majhne in odprte države." Zato je ljudem svetoval, naj ne čakajo na prihodnost, naj jo raje poskusijo ustvariti oziroma sooblikovati.

nina.sprohar@styria-media.si