Slovenija ima do leta 2030 na voljo 12 milijard evrov evropskih sredstev. Med drugim je do konca leta 2023 treba počrpati še 1,8 milijarde evrov iz iztekajoče se finančne perspektive in 312 milijonov evrov iz sklada za okrevanje. V naslednji sedemletni finančni perspektivi bo nato Sloveniji na voljo 4,5 milijarde evrov. Tako bo na voljo približno enako sredstev kot v iztekajoči se perspektivi. Tretji sveženj sredstev pa predstavlja 5,5 milijarde evrov iz sklada za okrevanje in krepitev odpornosti, ki jih je treba porabiti do konca leta 2026. V Mestni občini Kranj sledijo prioritetam, ki so povezane z razvojem v skladu s cilji Evropske kohezijske politike 2021–2027 in novim večletnim finančnim okvirom Evropske unije. Pri tem spet računajo na črpanje sredstev preko mehanizma Celostnih teritorialnih naložb, Dogovora za razvoj regij in uredbe o izvajanju lokalnega razvoja za podeželje ter drugih razpisov v Sloveniji in drugih transnacionalnih programov. Ponudila se je tudi možnost črpanja sredstev v okviru Instrumenta za okrevanje Next Generation EU. V ospredju so teme okrevanja po pandemiji, krepitev zelene EU, digitalna transformacija.
Kranjska občina želi z evropskimi sredstvi uresničiti 99 projektov
Kranjska občina se bo posvetila tudi številnim drugim ukrepom, ki bi jih lahko sofinancirali s pomočjo evropskih sredstev. "Ukvarjali se bomo tudi z ukrepi, ki imajo učinek v lokalnih skupnostih, s projekti pametnih rešitev in pametne skupnosti, trajnostne mobilnosti, zelene energije in zelene infrastrukture, krožnega gospodarstva, pa z reševanjem problematike domske oskrbe, regijskih bolnišnic in tiste, ki se je pokazala v šolah in vrtcih v času novega koronavirusa, z urejanjem komunalne infrastrukture, s projekti obnovljivih virov energije, javnega prometa, odpadkov, športne in kulturne infrastrukture. Na Mestni občini Kranj smo pri pripravi Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost ter Regionalnega razvojnega programa 2021–2027 naredili nabor 99 projektov. Med njimi bomo določili prioritetne glede na projekte v izvajanju, strategijo razvoja in razpoložljiva sredstva," poudarja kranjski župan Matjaž Rakovec. Evropska sredstva pa želijo pridobiti tudi za nekatere že aktualne projekte, kot sta nova Glasbena šola in nove telovadnica in učilnice pri Osnovni šoli Staneta Žagarja. Zanju bi črpali sredstva, ki so občini ostala na razpolago še v stari perspektivi.
Kranjsko kanalizacijsko omrežje je s pomočjo evropskih sredstev doživelo večje posodobitve
S pomočjo evropskih sredstev je Mestna občina Kranj v preteklih letih predvsem gradila novo kanalizacijsko omrežje. Tako so v sklopu projekta GORKI 2. sklop 1. faza zgradili slabih 35 kilometrov kanalizacijskega omrežja in rekonstruirali ter nadgradili Centralno čistilno napravo Kranj. Iz Evrope so za to počrpali dobrih 27.200.000 evrov, občina pa je dodala še dobrih 5.600.000 evrov. Trenutno pa je še v teku 2. faza projekta, v okviru katere gradijo novo kanalizacijo v Britofu, Predosljah in na Mlaki. Vrednost celotne investicije je 16,5 milijona evrov, od tega bo kranjska občina iz evropskega kohezijskega sklada dobila nekaj več kot 5,6 milijona evrov. Gradbena dela pa po zagotovilih občine in izvajalca napredujejo po terminskem načrtu.
