Misterij Škofjeloški pasijon ali Processio Locopolitana je kulturni spomenik, ki ga je na eni strani ustvarila tradicija ljudske pobožnosti, saj se je pred zapisom znanje o pasijonu prenašalo iz generacije v generacijo, na drugi strani pa temelji na tradiciji starejših besedil slovenskih spokornih procesij in se zgleduje po tradiciji sočasnih srednjeevropskih procesij. Njegova izvirna posebnost je v tem, da združuje prvine mediteranskih procesij in bolj germanske elemente velikonočnih duhovnih iger z igralci in dramsko strukturo. Besedilo je leta 1721 zapisal škofjeloški kapucin pater Romuald, rojen kot Lovrenc Marušič v Štandrežu pri Gorici. Med letoma 1715 in 1727 je v Škofji Loki deloval kot pridigar in voditelj procesije – spokorne pobožnosti na veliki petek. V 863. rimanih verzih se pred nami odvije svetopisemska odrešenjska zgodba, ki velja za eno najlepših dramskih pesnitev v slovenski literaturi, ki je v dvajsetem stoletju dobila ime Škofjeloški pasijon. Prvotni namen je bil približati svetopisemsko zgodbo preprostemu človeku in ga spodbuditi za dejavno duhovno življenje.
Srhljivi prikaz današnjega časa
Tokratna uprizoritvena različica besedila Škofjeloški pasijon je nastala z ekipo ustvarjalcev med procesom vaj. "Besedilo je srhljiv prikaz današnjega časa in je, čeprav je staro tristo let, popolnoma razumljivo, ne glede na arhaični jezik, saj govori o problemih, ki zadevajo vse nas. Zdi se mi, da se je ekipa približala srži, samemu bistvu Škofjeloškega pasijona, ki je bilo leta in leta prikrito. To je freska človeškega trpljenja in uprizoritev, v kateri božji Sin dobesedno postane sin človekov. Gre za izjemen dosežek ekipe in mislim, da gre za predstavo, ki bo vsakogar zadela v srce," je uprizoritvi na pot povedala dramaturginja in vodja umetniškega oddelka Prešernovega gledališča Marinka Poštrak.
Škofjeloški pasijon je tokrat na oder postavil režiser Jernej Lorenci, ki je sam predlagal besedilo. "Bila je zelo intuitivna izbira in zelo osebna, mogoče celo egoistična. Te občutke, ki sem jih prepoznal kot temeljne v pasijonu, so hkrati tudi zelo povezani z mojo intimo, z mojim otroštvom in z mojim življenjem - občutek krivde, občutek smisla, strah, pritisk vsega, kar je okrog mene. Drugi nivo je absolutno moja obsedenost z mitologijo in religioznim, morda pravzaprav zato, ker občutim pomanjkanje nekega religioznega občutja in potem brskam po tem materialu, da bi morda lahko izvlekel nekaj," je povedal Lorenci in dodal: "V naši predstavi ne gre samo za Kristusov pasijon, ampak gre za obče človeški ali sleherniški pasijon in tudi za pasijon igralcev, v teh časih pa še na neki ravni za pasijon gledališča in pravzaprav celega sveta. Predstava izrazito temelji na občutkih in mislim, da imajo ti občutki imajo, upam vsaj, neko vezo z občutki, ki jih čuti mi v teh norih časih."
Zgodovina odrešenja
Vsebina Škofjeloškega pasijona nam v 13 podobah prikazuje zgodovino odrešenja, ki se začne s starozaveznim izgonom Adama in Eve iz raja, ko se zgodi človekov padec v greh, ki je delo hudobnega duha. Poslej na svetu zavlada Smrt, ki ji nihče ne uide. Usoda večne pogube je pretresljivo prikazana v prizoru pekla, kjer pride grešna duša pod oblast Luciferja in njegovih pajdašev. Sledi drugi del pasijona, ki je osnovan na tradiciji pobožnosti križevega pota od Jezusovega vstopa v Jeruzalem na cvetno nedeljo, zadnje večerje, njegovega krvavega pota v vrtu Getsemani, Judove izdaje in zatajitve učencev, obsodbe pred Poncijem Pilatom ter smrti na križu. V tretjem delu sledi razplet s prizori kralja Davida, skrinje zaveze in božjega groba. Kristusova smrt je zmaga nad zlom, zato ga izvirno v slavnostnem sprevodu nosijo po mestu kot velikega zmagovalca. Ob tem je sicer potrebno razumeti, da so pasijon vedno izvajali na veliki petek, zato žalost pomeni le prehodno obdobje, ki bo prineslo tudi telesno zmago nad smrtjo, tako da je zgodba Škofjeloškega pasijona svetla in polna upanja.
Premiera Škofjeloškega pasijona bo na odru Prešernovega gledališča Kranj v četrtek, 10. septembra, že nocoj pa ga bodo odigrali predpremierno. V predstavi nastopajo Darja Reichman, Miha Rodman, Blaž Setnikar, Doroteja Nadrah, Miranda Trnjanin in Gregor Zorc.
